kazalo kontakt pridruži se nam povezave english
O nas Dejavnosti Publikacije Aktualno Kaj lahko narediš ti
Podnebne spremembe
 

Kaj so
Vzroki
Posledice
Podatki
Rešitve
Znanost
Virtualna razstava
Debata post 2012
Trgovanje z emisijami
Povezave

Energija
Mobilnost
Davčna reforma
Potrošništvo
Podnebje in razvoj

iskanje

kaj delamo mi?
 

 

v središču
utrinek
Kupujmo gospodinjske aparate, ki sodijo v energijski razred A. Danes stanejo res malce več, toda ponavadi se še prej kot v petih letih izkažejo za cenejše kot ostali izdelki, saj porabijo bistveno manj elektrike.
članstvo




Debata post 2012

Novo: Focus izvaja projekt Priprava na obdobje po izteku 1. kjotskega obdobja

Dosedanji mednarodni boj proti spreminjanju podnebja

Potem ko so znanstveniki že skoraj sto let opozarjali, da človek s svojimi izpusti toplogrednih plinov nevarno posega v svetovni podnebni sistem, je bila leta 1992 sprejeta Okvirna konvencija ZN o podnebni spremembi , s ciljem, da se koncentracija toplogrednih plinov v atmosferi stabilizira in s tem prepreči nevaren vpliv človeka na podnebni sistem (glej tudi UNFCCC).
Potrditev spoznanja, da je za uspešno stabilizacijo koncentracije toplogrednih plinov potrebno večje zmanjšanje emisij, je bil v letu 1997 mednarodno dogovorjeni kjotski protokol. Cilj kjotskega protokola je zmanjšanje emisij razvitih držav pogodbenic za 5,2 % izpod ravni iz leta 1990 med leti 2008 - 2012, v t.i. prvem ciljnem obdobju. Kjotski protokol je po dolgotrajnem postopku ratifikacije s strani razvitih držav, ki v ozračje izpustijo skupaj 55 % svetovnih toplogrednih plinov, stopil v veljavo 16. februarja 2005.

Kje smo danes?

Znanstvene ocene kažejo, da je za preprečitev nevarnih podnebnih sprememb potrebno bistveno večje zmanjšanje emisij, kot ga zahteva kjotski protokol, ter da za dosego teh zmanjšanj ostaja le malo časa. Raziskave, ki jih je zbral Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) kažejo, da se bo povprečna temperatura na zemeljskem površju povečala za 1,4 - 5,8 °C do leta 2100, kar ima lahko zelo nevarne posledice za okolje, gospodarstvo in družbo. Raziskave kažejo, da je dvig temperature v 20. stoletju posledica povečane koncentracije toplogrednih plinov, ki jih povzroča človek. Da bi se izognili podnebni spremembi ali vsaj omilili posledice, obstaja soglasje, da se povprečna temperatura ne sme dvigniti za več kot 2 °C nad predindustrijsko raven. Že takšen dvig temperature ima lahko velike posledice, vendar je edini realistični cilj, glede na to, da se je temperatura že dvignila za približno 0,7 °C in da se bo dvig temperature nadaljeval, tudi če danes prenehamo izpuščati vse toplogredne pline.
Cilj 2 °C je po raziskavah znanstvenikov morda še dosegljiv, če koncentracija toplogrednih plinov ne preseže 450 ppm (ppm – parts per million, delcev na milijon) CO2 ekvivalenta (več o tem, kaj pomeni takšna koncentracija je na voljo v priročniku Spreminjam navade, ne pa podnebja!). Da bi se koncentracija toplogrednih plinov ustalila pri 450 ppm CO2 ekvivalenta, je po mnenju znanstvenikov potrebno pomembno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Na osnovi znanstvenih spoznanj Svet ministrov EU meni, da je potrebno razmišljati o zmanjšanju emisij razvitih držav za 15 do 30 % do leta 2020. Kot dolgoročni cilj EU parlament predlaga cilj zmanjšanja emisij za 60 do 80 % do 2050.

EU politika podnebnih sprememb

Evropska komisija je prvi korak na področju podnebnih sprememb storila leta 1991, ko je izdala strategijo za omejevanje CO2 emisij za različne sktorje. Leta 2000 je Evropska komisija oblikovala Evropski program za podnebne spremembe , katerega naloga je razvijati evropsko strategijo na področju spreminjanja podnebja in predlagati potrebne ukrepe.
V letu 2001 se je EU z ratifikacijo kjotskega protokola zavezala med leti 2008 in 2012 zmanjšati emisije TGP za 8 % glede na raven iz leta 1990. Sprejeti cilj velja samo za 15 držav, ki so bile v času sprejetja kjotskega protokola članice unije. Večina od 10 novih članic ima podoben cilj.
Od takrat je bilo sprejetih veliko politik in ukrepov, katerih cilj je zmanjšanje emisij TGP. Na področju energije je bilo kot najpomembnejši cilj identificirano povečanje rabe obnovljivih virov energije. Leta 2001 je bila sprejeta t. i. smernica o obnovljivih virih energije , ki je postavila za cilj proizvodnjo 22 % vse elektrike v EU iz obnovljivih virov energije do leta 2010. Smernica za promocijo soproizvodnje je bila sprejeta z namenom povečati učinkovitost proizvodnje energije, bolj splošna Zelena knjiga o energetski učinkovitosti pa je bila sprejeta z namenom zmanjšanja končne porabe energije (cilj, ki ga postavlja, je 20 % zmanjšanje rabe energije do leta 2020). Na osnovi Zelene knjige bo v letu 2006 pripravljen akcijski načrt za energetsko učinkovitost. V letu 2005 je bila prav tako sprejeta okvirna smernica o okoljskem oblikovanju izdelkov , ki porabljajo energijo. Smernica vzpostavlja kriterije o oblikovanju, ki upošteva okoljske značilnosti, npr. porabo energije. Za zmanjšanje t. i. F-plinov (industrijskih toplogrednih plinov) je bil narejen osnutek regulative za zmanjšanje emisij F-plinov , ki uvaja izboljšanje shranjevanja teh plinov, poročanje o njih ter omejitve na področju trženja in rabe F-plinov.
Evropski sistem trgovanja z emisijami toplogrednih plinov trenutno prepoznan kot najbolj pomembno orodje za preprečevanje podnebnih sprememb. Sistem je začel delovati 1. januarja 2005, prva faza delovanja pa se izteče že konec leta 2007. Druga faza bo potekala v letih 2007 - 2012. Trenutno poteka trgovanje samo z emisijami CO2, vendar je mogoče, da bodo v trgovanje po pregledu sheme v letu 2006 vključeni tudi drugi toplogredni plini in sektorji.
Marca 2005 je evropski svet ministrov izjavil, da je potrebno začeti razmišljati o večjem zmanjšanju emisij TGP v razvitih državah, da se preprečijo nevarne posledice podnebnih sprememb. Opredeljen je bil cilj 15 do 30 % zmanjšanje glede na izhodiščno leto 1990.
EU komisija je sprejela dokument " Winning the Battle Against Global Climate Change " , ki nakazuje sledeče strategije politike podnebnih sprememb:

  • sodelovanje več držav (predvsem držav v razvoju) v globalnem boju
  • vključitev več področij v pogajanja, predvsem letalstva in morskega prometa
  • promocija podnebju prijaznih tehnologij
  • prožni, tržni in projektni mehanizmi, kot npr. JI in CDM
  • vključitev politik za prilagajanje podnebnim spremembam in zagotovitev financiranja za le-to

Svet na razpotju

Decembra 2005 je v Montrealu potekalo enajsto zasedanje pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja, ki je bilo obenem tudi prvo zasedanje pogodbenic kjotskega protokola (t .i. COP11/MOP1). Pomembna točka tega zasedanja je bila razprava o tem, kako nadaljevati boj proti spreminjanju podnebja. 9. odstavek 3. člena kjotskega protokola pravi, da je potrebno o naslednjih ciljnih obdobjih začeti razmišljati vsaj sedem let pred iztekom prvega ciljnega obdobja (2008-2012). To razpravo na kratko imenujemo razprava o post 2012.
EU bo v teh razpravah aktivno sodelovala, kakor tudi v pogajanjih, ki bodo pripeljala do zavez za članice EU v drugem ciljnem obdobju, t. i. post 2012 obdobju.
Pot do doseganja soglasja o nadaljnjem boju proti spreminjanju podnebja bo težka. Odprtih je namreč kar precej pomembnih izzivov, na katere do sedaj predstavniki vlad še niso našli odgovorov. Trije ključni izzivi za pogajanja na mednarodni ravni so:

1. Kako stabilizirati izpuste toplogrednih plinov na primerni ravni? Rešitve in tehnologije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov so sicer že na voljo, toda prevlada fosilnih tehnologij je še vedno zelo močna. Določiti in izvesti je potrebno temeljite ukrepe, ki bodo zagotovili pravočasno in bistveno zmanjšanje emisij, kar bi povečalo verjetnost, da se koncentracija toplogrednih plinov v atmosferi stabilizira in s tem prepreči nevarne posledice podnebnih sprememb.

2. Kako zagotoviti večje zmanjšanje emisij v več državah? Države v razvoju v preteklosti res niso veliko prispevale k ogrožanju podnebja, toda hiter razvoj v teh državah (predvsem v Indiji, Braziliji in na Kitajskem) bo v kratkem ogrožal podnebje bolj kot sedanje razvite države. Čeprav niso odgovorne za nastanek problema, bodo države v razvoju morale sodelovati v zmanjševanju izpustov, zato pa jim je potrebno dati primerne spodbude.

3. Kako obravnavati prilagajanje na podnebne spremembe? Pretekli in današnji izpusti toplogrednih plinov bodo na podnebje vplivali še dolgo. Večina držav se bo morala prilagodiiti na posledice podnebne spremembe, tudi če bodo sprejeti zelo strogi ukrepi za preprečevanje podnebnih sprememb na globalni ravni. Potreben bo razmislek o pravični porazdelitvi bremena za prilagajanje (različni prispevki glede na rzlične zgodovinske emisije). Članice EU bodo prav tako morale sprejeti nacionalne ukrepe za prilagajanje na podnebne spremembe.

Da bi odgovorili na opisane izzive, so raziskovalci predlagali širok razpon pristopov za dosego cilja pomembnega zmanjšanja emisij v več državah v času po 2012. Različni tipi ukrepov za blažitev posledic so bili predlagani, ki gradijo na izhodiščih kjotskega protokola, mnogi med njimi pa v proces vključujejo tudi države v razvoju. Ena od ponujenih rešitev je zahteva za zmanjšanje oziroma omejitev emisij na enoto izhoda, relativno glede na BDP ali kašen drug indikator. Ta se lahko uporabi za posamezen sektor ali gospodarstvo v celoti. Možna rešitev so tudi sektorski cilji, primerni za posamezne sektorje znotraj gospodarstva (npr. energija, transport, jeklo, cement), z različnimi cilji, glede na karakteristike sektorja. Postaviti bi bilo dobro tudi cilje za obnovljive vire in energetsko učinkovitost.

Izhodišča za nadaljnjo razpravo

V iskanju rešitve bo potrebno nasloviti številna vprašanja. Predvsem so potrebne razprave o naslednjih temah:

Na kakšni ravni naj se ustali količina toplogrednih plinov v ozračju?
Od koncentracije toplogrednih plinov je odvisno obnašanje podnebnega sistema in če si želimo zagotoviti varno raven koncentracije, bodo nujni drastični ukrepi. Možnost, da se koncentracija ustali na določeni ravni, bo izgubljena, če si v drugem ciljnem obdobju ne bomo zadali zares ambicioznih ciljev.

Kako smiselno izvajati načelo 'skupne, toda deljene odgovornosti' v državah v razvoju?
Kjoto omejuje izpuste razvitih držav, države v razvoju pa o obveznem omejevanju svojih emisij nočejo niti slišati. Kakšne obveze naj imajo države v razvoju, glede na to, da tudi njihovi izpusti skokovito naraščajo? S kakšnimi spodbudami pritegniti njihovo sodelovanje.

Kako dolgo naj bo drugo ciljno obdobje kjotskega protokola?
5 let, tako kot prvo, ali daljše, da lahko industrija prilagodi svoje investicije zahtevam?

Kakšni tipi obvez naj se spodbujajo?
Naj se spodbujajo fiksni cilji (podobno kot v kjotskem protokolu) za vse države ali različni, prilagodljivi cilji za različne države? Kako bo potem mogoče primerjati napore in dosežke držav? Kako meriti celoten napredek?

Kako doseči razvoj in prenos tehnologij?
So prožni mehanizmi kjotskega protokola dovolj ali je potreben dodaten sporazum, ki ureja samo razvoj in prenos tehnologij?

Kako pravično porazdeliti breme prilagajanja?
Države, ki problema niso povzročile, bodo utrpele največ posledic, obenem pa imajo najmanj sredstev za prilaganje. Kako zagotoviti nenehen in varen dotok sredstev za prilagajanje?

Kakšna naj bo vloga prožnih mehanizmov v drugem ciljnem obdobju?
Kjotski protokol ne definira obsega dejavnosti, ki so lahko v drugem ciljnem obdobju vključene v CDM. Kako uporabiti prožne mehanizme za stroškovno-učinkovito zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, ne da bi ogrozili okoljsko integriteto kjotskega protokola?

Kako v reševanje problema učinkovito vključiti širšo javnost?
Ljudje pogosto mislijo, da bodo politiki s podpisovanjem dokumentov, kot je kjotski protokol, rešili problem podnebja, ne zavedajo pa se, da brez spremembe njihovega obnašanja in marsikje tudi življenjskega stila, problema ne bo mogoče učinkovito rešiti. Pritegniti interes širše javnosti za tako kompleksno debato kot je post 2012 debata bo velik izziv.

Stran v okviru projekta Evropa za podnebje finančno podpira Urad vlade RS za informiranje.

Urad vlade RS za informiranje
logob.gif
Slovenija je s 1. majem 2004 postala članica Evropske unije. Ta projekt je prejel finančno podporo programa, s katerim želi slovenska vlada prispevati k obveščenosti, razumevanju in javni razpravi o članstvu v EU ter o vseh posledicah članstva za življenje slovenskih državljanov in državljank. Program obveščanja izvaja Urad vlade za informiranje.
Vaša vprašanja so vedno dobrodošla na evrofonu 080 2002, v evronabiralniku, Tržaška 21, 1000 Ljubljana, na elektronskem naslovu evrofon@gov.si in na domači strani http://evropa.gov.si , kjer so vam na voljo tudi informacije.

Focus, društvo za sonaraven razvoj
Maurerjeva 7
1000 Ljubljana
info@focus.si
O nas Dejavnosti Publikacije Aktualno Kaj lahko narediš ti