kazalo kontakt pridruži se nam povezave english
O nas Dejavnosti Publikacije Aktualno Kaj lahko narediš ti
Podnebne spremembe
Energija
Mobilnost
Davčna reforma
 

Kaj je?
V Evropi
Zelena naročila
Povezave

Potrošništvo
Podnebje in razvoj

iskanje

v središču
utrinek

NAČELA PAMETNE VOŽNJE

Ne pospešujmo preveč, ne startajmo prehitro, ne zavirjamo brez potrebe, ne vozimo prehitro.

Uporabljajmo pravilno prestavo. Vožnja v nižji prestavi kot je potrebna , prekomerno porablja gorivo, kakor tudi vožnja po klancu in ovinkih v najvišji prestavi.

Za vžig porabimo manj bencina kot za prazen tek - če ocenimo, da bomo morali stati več kot 10 sekund, izključimo motor.

članstvo




Zelena javnofinančna reforma

Nerešeni okoljski in socialni izzivi

Stanje okolja v Evropi in svetu se hitro poslabšuje. Človek s svojo dejavnostjo povečuje potrebo po naravnih virih in s tem breme na okolje. Naravni viri se trošijo z zaskrbljujočo hitrostjo, še posebej v državah v razvoju, ne da bi tudi pospeševali njihov razvoj. Zaloge fosilnih goriv se zmanjšujejo, vendar cene ne odražajo tega stanja.

Trenutni način netrajnostne proizvodnje in potrošnje, katerega značilnosti sta hitro usihanje naravnih virov in rastoča onesnaženost, je nesprejemljiv. Razvite države izkoriščajo vire in s tem vplivajo na podnebje in okolje do takšne mere, da ostaja le malo prostora za trajnostno in nujno rast držav v razvoju. Čeprav zaznavamo napredek na nekaterih področjih, vidimo tudi resne okoljske probleme, za katere rešitev še ni na vidiku.

Potrebujemo resnično spremembo v načinu potrošnje in proizvodnje naše družbe. Trenutno trg povečuje pritisk na okolje in gre v smer netrajnostnega razvoja. Tržne spodbude in signali se morajo spremeniti, da bomo lahko šli v smer resnične trajnosti.

Trg, ki ga vodijo nepravilno oblikovane cene

Trg je preizkušen mehanizem za alokacijo virov, vendar razume le jezik cene. Cene na današnjem trgu so izkrivljene, kar daje trgu nepravilne signale. V tržno orientiranih gospodarstvih cene izdelkov in blaga vsebujejo stroške proizvodnje, vendar načeloma ne vsebujejo stroškov okoljskih škod in vplivov na zdravje. Te škode ekonomisti imenujejo »eksterni stroški«. Tržna ekonomija ne internalizira eksternih stroškov. Večina okoljskih stroškov se šteje za eksterne in plačani so s strani davkoplačevalcev, ali pa sploh niso plačani. Večinoma se akumulirajo v obliki degradacije okolja in tako bremenijo prihodnje generacije.

Težavne so tudi določene subvencije, ki so škodljive okolju. Subvencije v kmetijstvu, energetiki in transportu so dodatni faktor, ki izkrivlja cene. Subvencije (bodisi kot neposredna plačila, bodisi kot davčne olajšave) so v letu 1998 v državah OECD znašale 50,7 miljard evrov za industrijo in 417,3 milijarde evrov za kmetijstvo. Subvencije v energetiki v EU so bile ocenjene na 27 milijard evrov na leto.

Cene so nadalje izkrivljene s splošnimi davki. Okoljski davki v Evropi dosegajo 7% BDP, medtem ko prispevki za socialno varnost predstavljajo 35% BDP. Skupaj z drugimi davki, kot npr. DDV, davki na plače in dobiček, pokrivajo približno 85% vseh evropskih davčnih prihodkov. Trenutno v Evropski uniji, katere dva najbolj pereča problema sta brezposelnost in degradacija okolja, davčni sistem in sistem državnih pomoči negativno vplivata na zaposlenost in podpirata zlorabo naravnih virov. Z drugimi besedami, obdavčujemo ekonomske pluse namesto ekonomskih minusov.

Izkrivljeni signali trga o ceni naravnih virov stimulirajo netrajnostno proizvodnjo in potrošnjo. Skrajni čas je, da se to stanje spremeni. Učinkovita zelena javnofinančna reforma bi postavila vse stvari na pravo mesto.

Ekonomski instrumenti kot orodje

Potrebujemo instrumente, ki bodo premaknili naše proizvodne in potrošne navade v smeri trajnostnega razvoja. Za večino omenjenih problemov poznamo cilje - vemo kako bi lahko spremenili naše življenje v skladu z načeli trajnostnega razvoja. Poznamo tudi tehnične rešitve. Poznamo ekonomske rešitve, ki nam lahko pomagajo doseči te cilje. Potrebujemo le nekaj politične volje za spremembo. Ekonomski instrumenti lahko igrajo namreč zelo pomembno vlogo. Obstaja jasno soglasje med institucijami, kot sta Evropska komisija in OECD, ter strokovnjaki, da je uporaba ekonomskih instrumentov v okoljski politiki tako nujna kot učinkovita. Iz več razlogov so ekonomski ukrepi boljši kot administrativni ukrepi – oziroma so nujno nadomestilo le-teh. Ne moremo prepovedati avtomobilov ali določiti maksimalnih mej za rabo elektrike v gospodinjstvih ali industriji. Prepovemo lahko nevarne substance, vendar samo, če imamo jasne dokaze ter jasne in izvedljive alternative. Ekonomski ukrepi so pogosto najuspešnejše orodje. Promovirajo lahko bolj racionalno uporabo naravnih virov ali oglašajo okolju bolj prijazne izdelke (s tem, da jih naredijo bolj konkurenčne in ustvarijo trg za njih). Ekonomski instrumenti lahko tlakujejo pot za kasnejše administrativne ukrepe.


Kaj je zelena javnofinančna reforma?
Zelena javnofinančna reforma v Evropi
Zelena javna naročila
Povezave

Focus, društvo za sonaraven razvoj
Maurerjeva 7
1000 Ljubljana
info@focus.si
O nas Dejavnosti Publikacije Aktualno Kaj lahko narediš ti