kazalo kontakt pridruži se nam povezave english
O nas Dejavnosti Publikacije Aktualno Kaj lahko narediš ti
Podnebne spremembe
 

Kaj so
Vzroki
Posledice
Podatki
Rešitve
Znanost
Virtualna razstava
Debata post 2012
Trgovanje z emisijami
Povezave

Energija
Mobilnost
Davčna reforma
Potrošništvo
Podnebje in razvoj

iskanje

v središču
utrinek
Odpadke pred odlaganjem čimbolj stisnemo in s tem čimbolj izkoristimo prostornino.
članstvo




Znanstveniki o podnebnih spremembah

V času med 2. februarjem in 4. majem 2007 je Medvladni panel za podnebje (IPCC), predstavil svoje četrto poročilo »Podnebne spremembe 2007«. Poročilo v treh delih obravnava najnovejše ugotovitve o spreminjajnju podnebja, posledice le-tega in možnosti za blaženje podnebnih sprememb.

IPCC - Intergovernmental panel for climate change je bil vzpostavljen leta 1988 s strani Programa za okolje Združenih narodov (UNEP) in Svetovne meteorološke organizacije (WMO). Namen je bil izdelati celovit pregled znanstvenih, tehničnih in socio-ekonomskih raziskav in literature v zvezi s podnebnimi spremembami. Prejšnja poročila so bila izdana v letih 1990, 1995 in 2001.

1. del: Fizične znanstvene osnove

Prvi del poročila »Fizične znanstvene osnove« je bil objavljen 2. februarja 2007 v njem pa strokovnjaki ugotavljajo, da vsebnost CO2 v ozračju že 200 let stalno narašča zaradi človekovih aktivnosti. Vsebnost CO2 danes narašča hitreje kot kadarkoli v zadnjih 2000 letih in je najvišja v zadnjih 650 000 letih. Nekoliko manj hitro kot v preteklosti naraščajo emisije metana. Ogrevanje planeta se kaže v splošnem ogrevanju zraka in oceanov, talita se morski led in sneg, gladina morij se viša. Porast temperatur na kopnem in oceanov od leta 1906 do 2005 (100 let) znaša v povprečju 0.74°C, povečala pa se je tudi absolutna vlažnost zraka. Iz poročila tudi izhaja, da se je globalno količina padavin nad kopnim povečala za od 1 do 2%, regionalno pa so trendi zelo različni. Pogostnost suš se je marsikje povečala, predvsem kot posledica spremenjene splošne cirkulacije zraka. Bolj sušno postaja v Sahelu, Sredozemlju, južni Afriki in južni Aziji, bolj mokro pa postaja na vzhodu Severne in Južne Amerike, na severu Evrope in v severni ter osrednji Aziji. Strokovnjaki so tudi izpostavili pogostnost obilnih padavinskih dogodkov, izmerjeno pa je tudi zakislevanje površinskega sloja oceanov.

Projekcije podnebja do konca tega stoletja kažejo, da bo dvig globalne temperature odvisen od našega obnašanja. Do konca stoletja (projekcija za zadnjih 10 let stoletja) bo to v najboljšem primeru + 1,8 °C (glede na danes), če pa se bo nadaljevalo neobrzdano naraščanje emisij toplogrednih plinov, bo srednji dvig kar + 4 °C , z zgornjo mejo 6,4 °C (glede na sedanjost). Kopno in severne geografske širine se bodo ogrele bistveno bolj kot bo globalno povprečje. Morska gladina se bo v povprečju dvignila za vsaj 18 cm, v najslabšem primeru pa za 59 cm, morja se bodo še naprej zakisljevala, morskega ledu bo vse manj, manjši ledeniki bodo izginili, snega bo manj. Vse več bo obilnih padavin, vročinskih valov, ti bodo intenzivnejši in dlje trajajoči. Strokovnjaki tudi pravijo, da bo tropskih ciklonov predvidoma manj, bodo pa bistveno bolj uničujoči. Poti premikanja različnih neurij, sedaj pogostih v tropskem pasu, se bodo pomikale proti severu. Prišlo bo do prerazporeditve padavin, močno bo prizadeto Sredozemlje – zlasti poleti. Močno se bo zmanjšal tudi ponor CO2 v oceanih in na kopnem, torej bo ostajalo še več CO2 v ozračju.

Povzetek poročila za odločevalce (v angleškem jeziku) najdete tukaj.

2. del: Posledice, prilagajanje in ranljivost

Drugi del poročila »Posledice, prilagajanje in ranljivost« je bil objavljen 6. aprila. V njem so znanstveniki zapisali, da se podnebne spremembe že dogajajo in da vplivajo na naravo. Prav tako poročilo ugotavlja, da bo segrevanje ozračja, ki je v največji meri posledica človekove dejavnosti, predvsem škodljivih izpustov, ki nastajajo pri izgorevanju fosilnih goriv, povzročilo dezertifikacijo, suše in dvig morske gladine, kar bo prizadelo predvsem tropska območja, Podsaharsko Afriko in tihomorske otoke.

Kot navaja poročilo, bodo zaradi globalnega segrevanja ozračja tako ali drugače prizadeta vsa območja, na vseh zemljepisnih širinah. Najopaznejše bo večje število sušnih obdobij, posledica tega pa bo manjši pridelek in več lakote v najrevnejših predelih sveta. Na drugi strani bo zelo verjetno hitro taljenje himalajskih ledenikov, ki z vodo oskrbujejo velike rečne sisteme od Indije do Kitajske, povzročilo tako imenovane udarne valove, ki jih bodo v zadnji posledici občutili tudi na evropskih in severnoameriških obalah.

Poročilo je najostrejše opozorilo Združenih narodov doslej, ki z veliko zanesljivostjo napoveduje suše in pomanjkanje vode, kar bo po vsem svetu prizadelo več sto milijonov ljudi. Prav tako ugotavlja, da je več kot kot 90-odstotno zanesljivo, da je sedanja otoplitev posledica izpustov toplogrednih plinov, predvsem ogljikovega dioksida.

Povzetek poročila za odločevalce (v angleškem jeziku) najdete tukaj.

3. del: Blaženje podnebnih sprememb

Tretji, zadnji del poročila »Blaženje podnebnih sprememb« je bil sprejet 4. maja 2007,v njem pa so znanstveniki skušali odgovoriti na vprašanje, kako zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in preprečiti podnebne katastrofe.

V tretjem poročilu znanstveniki ugotavljajo, da ima svet na voljo tehnologijo in finančna sredstva za omejitev katastrofalnih posledic globalnega segrevanja, a za znižanje izpustov toplogrednih plinov mora ukrepati takoj. Za preprečitev katastrofe ostaja človeštvu le še nekaj let časa.

Da bi preprečili najhujše posledice globalnega segrevanja, da bi omejili višanje temperature, se morajo izpusti toplogrednih plinov stabilizirati najkasneje v osmih letih, do leta 2015. Do sredine stoletja pa se morajo izpusti v primerjavi z letom 2000 znižati za med 50 in 85 odstotkov, ugotavlja poročilo.

Stroški za zmanjševanje klimatskih sprememb so po ocenah IPCC zaenkrat še obvladljivi. Stroški za omejitev segrevanja ozračja na še sprejemljiv razpon od dve do 2,4 stopinje Celzija bi na leto znašali manj kot 0,12 odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda, piše v poročilu. Po mnenju klimatologov bi lahko uporaba okolju prijaznih tehnologij svetovno gospodarsko rast celo nekoliko pospešila. Imamo vso tehnologijo, ki jo potrebujemo za zajezitev težave, menijo strokovnjaki.

Trenutni napori so usmerjeni v to, da se temperatura ne bi povečala za več kot dve stopinji Celzija, a tudi tako majhno povišanje bi lahko za dve milijardi ljudi pomenilo pomanjkanje pitne vode do leta 2050, med 20 in 30 odstotkom rastlinskih in živalskih vrst pa bi grozilo izumrtje, ugotavlja IPCC.

Pravočasno uvajanje biogoriv, obnovljivih virov energije, večja energetska učinkovitost in ostali podobni koraki lahko ublažijo svetovno katastrofo, ugotavlja poročilo.

Znižanje izpustov je možno, če se svet odpove gorivom kot je premog, poskrbi za večjo energetsko učinkovitost in znatno zmanjša krčenje gozdov.

Povzetek poročila za odločevalce (v angleškem jeziku) najdete tukaj.

Focus, društvo za sonaraven razvoj
Maurerjeva 7
1000 Ljubljana
info@focus.si
O nas Dejavnosti Publikacije Aktualno Kaj lahko narediš ti