kazalo kontakt pridruži se nam povezave english
O nas Dejavnosti Publikacije Aktualno Kaj lahko narediš ti
Podnebne spremembe
 

Kaj so
Vzroki
Posledice
Podatki
Rešitve
Znanost
Virtualna razstava
Debata post 2012
Trgovanje z emisijami
Povezave

Energija
Mobilnost
Davčna reforma
Potrošništvo
Podnebje in razvoj

iskanje

v središču
utrinek
Če že moramo voziti, se izogibamo agresivnemu pospeševanju, speljevanju in zaviranju in hitri vožnji. Uporabljajmo pravilno prestavo. Ne prevažajmo nepotrebne prtljage in odstranimo nosilce koles in smuči na strehi, kadar jih ne potrebujemo, saj povečajo odpornost in porabo goriva.
članstvo




Posledice spreminjajočega se podnebja

Spreminjanje podnebja ima številne nezaželene posledice
Marsikdo, ki sliši, da se ozračje segreva, si misli: 'Čudovito, daljše poletje, palme v Ljubljani, manj stroškov za ogrevanje.' Toda poleg tistih 'dobrodošlih', pozitivnih sprememb, prinaša toplejše podnebje tudi številne negativne in nezaželene spremembe.

Veliko potencialnih posledic spremenje-nega podnebja še ni dobro raziskanih
Številne posledice spreminjanja podnebja so še neraziskane, saj ne poznamo povezav med posameznimi učinki. Kljub izjemnim dosežkom znanstveni-kov, narava še vedno skriva presenečenja.

Posledice spreminjanja podnebja so občutne že danes
Veliko ljudi si misli, da je spreminjanje podnebja stvar daljnje prihodnosti in da bodo šele naši otroci ali vnuki tisti, ki bodo občutili posledice spreminjajočega se podnebja. To ni res, saj so številne posledice občutne že danes. V 20. stoletju smo bili priča spremembi v trendih padavin, temperaturnih trendih in dvigu morske gladine. Zelo verjetno je, da je segrevanje v 20. stoletju močno prispevalo k opaženemu dvigu povprečne globalne morske gladine in povišani vsebnosti toplote v oceanih.

Padavine Padavine so po vsej verjetnosti narasle v 20. stoletju za 5 do 10 % v večini srednjih in visokih geografskih širin severne poloble, v nasprotju z zmanjšanjem do 3 % v večini subtropskih področij.

Segrevanje V 20. stoletju je prišlo do konstantnega, obsežnega segrevanja tako zemeljske površine kot oceanov, z najvišjim povišanjem temperature v srednjih in visokih georgafskih širinah severnih kontinentov. Hitrejše segrevanje zemeljske površine od površine oceanov med 1976 in 2000 je v skladu tako z opaženimi spremembami v naravnih podnebnih variacijah kot z modelnimi vzorci toplogrednega segrevanja. Globalno segrevanje se ni pojavilo povsod v enakem obsegu. V nekaterih regijah, kot npr. v severozahodni Kanadi, Sibiriji in Alpah je bilo povišanje temperature mnogo večje od globalnega povprečja. V Alpah (Švica) je doseglo skoraj 1 °C in na posameznih predelih je bilo skoraj 2 °C. Raziskave v Avstriji in južni Nemčiji so pokazale podobno. Gorate regije igrajo pomembno vlogo v hidrološkem ciklu; zaradi njihovih strmih površin in potenciala za močno erozijo so gore zelo občutljive na podnebne variacije. Izgube v Alpah med 1850 in 1970 so zmanjšale površine ledu za tretjino in maso ledenikov za polovico.

Dvig gladine morja Zelo verjetno je, da je segrevanje v 20. stoletju pomembno vplivalo na dvig povprečne morske gladine, ki je bila opažena. Segrevanje povzroča dvig morske gladine skozi toplotno ekspanzijo morskih vod in zaradi taljenja ledu. Povprečen letni dvig gladine morja v 20. stoletju je bil med 1 in 2 mm. Podatki kažejo, da se je raven morja v 19. stoletju dvigovala počasneje.

Ekstremni vremenski pojavi Število z vremenom povezanih katastrof se je dvigovalo trikrat hitreje kot število nevremenskih dogodkov, navkljub splošni pripravljenosti na nesreče. Ekonomske izgube zaradi katastrof, povezanih z vremenom, so se povečale na globalni ravni od 1950 do 1990. Od zanemarljive ravni so zavarovani deli teh izgub narasli na okoli 23 % v 1990. Skupne izgube zaradi majhnih, nekatastrofalnih z vremenom povezanih dogodkov so podobne. Del tega rastočega trenda izgub v z vremenom povezanih katastrofah v zadnjih 50. letih je povezan s socialno – ekonomskimi faktorji (rast prebivalstva, večanje bogastva, urbanizacija občutljivih območij), del pa je povezan z regionalnimi podnebnimi faktorji (spremembe v vzorcih padavin, poplave).

Napovedi znanstvenikov ali zakaj moramo problem reševati?

Napovedati podnebje v prihodnosti je eden največjih izzivov znanosti. Globalni klimatski modeli so bili razviti za to, da simulirajo bistvene komponente podnebnih sistemov. Zaradi omejene kapacitete računalnikov poenostavljeni matematični opisi zapletenih atmosferskih in oceanskih procesov proizvajajo neizogibne napake in netočnosti. Kljub temu pa se moramo ob napovedih, ki prihajajo iz modelov, resno zamisliti.

Sprememba globalne temperature Ocene znanstvenikov napovedujejo, da je verjetno, da se bo globalna povprečna temperatura dvignila za 1.4 - 5.8 °C v obdobju 1990 – 2100. To je med dvakrat in desetkrat več, kot je bilo povprečno povečanje temperature skozi 20. stoletje.

Sprememba regionalne temperature Vse regije ne bodo prizadete enako. Znanstveniki predvide-vajo, da bo segrevanje močnejše na polih in manjše ob ekvatorju. To ima resne posledice na občutljive polarne ekosisteme in prebivalce. Istočasno predvidevanja kažejo, da bo kontinentalni svet doživel močnejše segrevanje kot obalni predeli. Kontinentalni predeli lahko zaradi tega trpijo bolj številne in bolj intenzivne vročinske valove.

Taljenje ledu Predvideva se, da se bo v prvi tretjini 21. stoletja pojavilo pospešeno taljenje ledu v Alpah. Do 2035 lahko izgine polovica sedanjih ledenikov, do sredine stoletja pa tri četrtine ledu.

Dvigovanje morske gladine Višje temperature bodo povzročile ekspanzijo oceanov (voda se širi s segrevanjem) in taljenje ledenih plošč. To bo imelo za posledico povečanje volumna vode v svetovnih oceanih in dvig morske gladine. Srednjeročne ocene predvidevajo, da se bo gladina morja v povprečju dvignila za 5 cm na desetletje. Na priobalnih območjih se nahajajo ne samo ranljivi ekosistemi, ampak tudi več kot 50 % svetovne populacije, ki bo izpostavljena naravnim nevarnostim, kot so nevihte, poplave, erozija obal in vdori slane vode v pitno vodo.

Posledice za kmetijstvo Od vseh ekonomskih segmentov je kmetijstvo najbolj občutljivo na podnebje. Predvideva se, da bodo premiki v klimatskih pasovih zahtevali bistvene regionalne prilagoditve, še posebej v prehodnih območjih. V suhih območjih bo nevarnost podhranjenosti verjetno narasla, ker pogoji za prilagoditev, kot so zamenjava kultur, vodni inženiring in izboljšanje prsti ne bodo možni. Spremenil se bo čas pobiranja pridelka, kakor tudi posamezne faze rasti kultur.

Globalne spremembe v vegetaciji Izračuni so pokazali, da bi podvojene koncentracije CO2 v ozračju povzročile, da se tundra, tajga, zeleni in zimzeleni gozd premaknejo za do 600 km proti poloma. Tropski deževni gozd bo verjetno pokrival večji del ozemlja kot danes. Če pospešeno segreva-nje povzroči premike vegetacije prehitro, rastline ne bodo imele dovolj časa za prilagoditev in struktura rastlinskih skupnosti se bo spremenila. Ekosistemi se bodo spremenili in premaknili, zaradi posameznih vrst, ki se bodo prilagodile podnebju in tako pustile nekatere ekosisteme nestabilne za stoletja.

Širjenje puščav Bodoče spremembe v podnebju bodo v suhih področjih verjetno povzročile širjenje puščav, ker ne prinašajo povečanih padavin, temveč zmanjšanje le-teh zaradi višanja temperatur.

Povečanje intenzivnosti vodnega cikla Povprečne stopnje izhlapevanja in padavin se bodo povišale za okoli 3 do 15 %, kar bo vodilo do znatnega povečanja intenzivnosti vodnega cikla. Povečanje padavin se pričakuje predvsem v tropskih območjih in visokih geografskih širinah, kjer se močne padavine že pojavljajo. V drugih regijah, kot npr. nekatere suhe subtropske cone, se bodo padavine zmanjšale in tako povečale kontrast med suhimi in vlažnimi podnebnimi regijami. V velikem delu Evrope se lahko pričakuje več padavin v zimskem in manj v poletnem času.

Dostopnost in pomanjkanje vode Spreminjanje podnebja bo imelo učinke na zaloge vode zaradi sprememb v padavinah in evapotranspiraciji (izhlapevanje iz prsti in rastlin skupaj). V nekaterih območjih ljudje že sedaj trpijo zaradi pomanjkanja pitne vode, kar se bo intenziviralo in razširilo na druga območja. Regije, ki so najbolj občutljive na pomanjkanje domačih zalog vode so tiste, kjer je dostop do vode že sedaj omejen, kjer populacija hitro narašča, se širijo urbani centri, gospodarstvo pa je obremenjeno s finančnimi problemi in nizko izobraženo delovno silo. Dandanes že 20 % svetovnega prebivalstva nima zadostnega dostopa do čiste pitne vode.

Posledice za zdravje ljudi Pričakuje se, da bo imela sprememba podnebja bistvene negativne posledice na zdravje ljudi. Bolj pogosti in intenzivni vročinski valovi, še posebej tisti v urbanih območjih, skupaj z drugimi vrstami vremenskih ekstremov, so že sedaj identificirani kot povzročitelji večjega števila smrti. Na prenos številnih nalezljivih bolezni vplivajo podnebni faktorji. Virusi in škodljivi organizmi so občutljivi na temperaturo, površinsko vodo, vlažnost, veter, vlažnost prsti in spremembe v razporejenosti gozdov. Še posebej to drži za malarijo.

Posledice za gospodarstvo V 90. letih se je število naravnih katastrof potrojilo v primerjavi s 60. leti. Velika večina teh katastrof in njihove škode je bila posledica vremenskih ekstremov. Kazalci kažejo, da dvig morske gladine, močnejše nevihte ter pogostejše deževje, že vidno prispevajo h katastrofam. K le-tem prispevajo tudi drugi dejavniki, kot so rast prebivalstva, urbanizacija in naraščajoča ranljivost naravnih virov in ekosistemov. Gospodar-stva oz. gospodarske dejavnosti, kot so energetika, turizem in promet, lahko prav tako doživijo resne nove izzive. Trenutno urbano infrastrukturo, transportne koridorje, sistem javnega zdravstva in sposobnost hitrega ukrepanja bo verjetno treba nadgraditi in razširiti, da bi se lahko spopadli s posledicami spreminjajočega se podnebja oz. jih omilili. Podnebne spremembe lahko povzročijo težave na področju prostorskega urejanja.

Nepredvidljivi učinki skritega ogljika Količine v zrak izpuščenega CO2 zaradi kurjenja fosilnih goriv so zanemarljive v primerjavi s količinami, ki so uskladiščene v naravi. Na dnu oceanov in v arktičnem permafrostu se nahajajo ogromne količine metana. Dvigovanje temperature ozračja in oceanov lahko privede do destabilizacije teh skladišč in izpustov metana v ozračje. Večja koncentracija metana bi temperature še povišala, kar bi povzročilo še večje izpuste plinov in vodilo v katastrofo oz. zlom sedanjega podnebnega sistema. Nekontrolirano globalno segrevanje se morda zdi nemogoče, vendar so znanstveniki vse bolj prepričani, da se je v preteklosti že zgodilo. Pred 250 milijoni let so vulkani v Sibiriji v ozračje izbruhali ogromne količine CO2. Globalno segrevanje, za katerega predvidevajo, da je sledilo, je glavni osumljenec za največjo masovno izumrtje vseh časov – izbrisanih je bilo 95 % vseh takratnih oblik življenja na planetu. Dokazi iz kamnin kažejo, da je temperatura v tem obdobju narasla za 5 °C.

Focus, društvo za sonaraven razvoj
Maurerjeva 7
1000 Ljubljana
info@focus.si
O nas Dejavnosti Publikacije Aktualno Kaj lahko narediš ti