kazalo kontakt pridruži se nam povezave english
O nas Dejavnosti Publikacije Aktualno Kaj lahko narediš ti
Podnebne spremembe
Energija
 

Obnovljivi viri energije
Učinkovita raba energije
Jedrska energija
   Odpira nove probleme
   Ekonomika
   Ne rešuje podnebja
   Omejene zaloge urana
   Jedrski odpadki
   Jedrske nesreče
   Javno mnenje
   Primernost lokacij
   Varnost
   Učinki na zdravje
   Jedrski proces
   Zanimive povezave
Povezave

Mobilnost
Davčna reforma
Potrošništvo
Podnebje in razvoj

iskanje

v središču
utrinek
Odpadni papir vedno uporabimo še na prazni strani, preden ga odvržemo.
članstvo




3. Jedrska energija ni rešitev za podnebni problem.

Veliko vlad držav sveta je oznanilo ambiciozne jedrske načrte, s katerimi naj bi zmanjšale izpuste podnebju škodljivih plinov. Problem je v tem, da jedrska energija ne more rešiti podnebnega problema.

439 delujočih jedrskih reaktorjev za komercialno rabo prispeva na globalni ravni 15% k električni energiji. To je 6,5% porabe energije svetovnega prebivalstva. Če gradimo nove jedrske elektrarne z namenom, da bodo emisije TGP manjše kot pri termoelektrarnah, bomo morali močno povečati sedanje število JE, saj bodo številne JE zaradi tehničnih napak ali predvidenega zaprtja v naslednjih 20 letih prenehale delovati.

Povprečna življenjska doba JE je 22 let. 'Optimistični' scenariji napovedujejo 40 letno dobo jedrskih reaktorjev. Za ohranitev globalne jedrske proizvodnje na sedanji ravni bi morali v 10 letih zgraditi še 80 novih JE, do 2025 pa 200 novih JE. V povprečju je JE z življenjsko dobo 40 – 60 let zgrajena v 10 letih, stroški so ocenjeni na 3mrd evrov.

Tudi če bi nam uspelo zgraditi 280 JE v 20 letih, bi nadomestili le sedanjo kapaciteto JE in s tem ne bi uspeli zamenjati niti ene termoelektrarne.

Če bi želeli do leta 2030 podvojiti obstoječo inštalirano moč JE (372 000 MW), bi morali zgraditi več sto novih reaktorjev. To bi pomenilo, da bi morali od danes do l. 2030  vsak drugi teden zgraditi en ogromen reaktor. Pri tem bi porabili absurdne količine (davkoplačevalskega) denarja, dolgoročno pa ne bi rešili problema klimatskih sprememb: izpuste toplogrednih plinov bi zmanjšali za manj kot 5%.

Poleg tega bi povzročili okoljske in varnostne probleme. Z drugimi besedami povedano, oskrbo z energijo  in omilitev podnebnih sprememb lahko dosežemo tako, da varčujemo z energijo in investiramo v obnovljive vire energije namesto v jedrsko energijo.

Če povzamemo – da bi podvojili jedrske kapacitete in zmanjšali TGP za manj kot 5%, moramo investirati 3 bilijone $ samo za gradnjo. Dodatni stroški (vzdrževanje, gorivo, zaprtje, odlaganje jedrskih odpadkov,…) niso všteti.

Nadalje je problem v času, ki ga imamo na voljo. Okvirno do leta 2015 moramo namreč zmanjšati globalno raven emisij toplogrednih plinov, razvite države pa morajo v tem primeru svoje emisije zmanjšati za vsaj 30 % do leta 2020. V veliko državah bi trajalo leta, da zgradijo institucionalni okvir in infrastrukturo za implementacijo jedrskih projektov. V državah z že obstoječim jedrskim programom traja priključitev reaktorja več kot desetletje. Zato bi samo peščica od 200 napovedanih novih reaktorjev začela proizvajati električno energijo pred letom 2020. Prispevek večine novih reaktorjev k zmanjševanju podnebnih sprememb bi bil tudi po 2020 zanemarljiv. Tudi nejasne obljube 4. generacije fizijskih reaktorjev (tudi fuzijskih) se bodo začele realizirati mnogo prepozno, da bi ustavili klimatske spremembe.

Prednost jedrske energije je, kot v zadnjem času poudarjajo številni privrženci JE, da nima direktnih izpustov CO2 v ozračje. Vendar je jedrski sistem pridobivanja elektrike bolj zapleten in širok kot druge oblike pridobivanja energije. Vključuje številne procese, ki povzročajo izpuste CO2: rudarjenje in procesiranje, bogatenje urana, izdelovanje goriva, procesiranje in shranjevanje jedrskih odpadkov. Ker gre za zapletene procese z visoko radioaktivnimi materiali, je potrebna vrhunska tehnologija. Tudi za gradnjo elektrarne ter proizvodnjo delov za razne faze obratovanja so potrebni jeklo, beton in drugi materiali. Za proizvodnjo teh elementov in materialov ponavadi uporabijo fosilna goriva, ki povzročajo emisije TGP.

Operativni del verige (procesi v reaktorju) je edini člen, kjer emisije CO2 niso stranski produkt.  Analize za celoten življenjski cikel JE so pokazale, da proizvodnja elektrike povzroči 20% – 40% delež emisij CO2, ki bi jih emitirale plinarne z istim inputom energije. Mednarodne študije so pokazale, da so emisije na kWh proizvedene elektrike med 30 in 120g CO2. Višja številka temelji na pričakovanjih, da bo količina kakovostne uranove rude kmalu upadla, kar pomeni, da bo potrebno vložiti več energije za pridobivanje čistega urana. Če bi upoštevali globalno proizvodnjo elektrike v letu 2006, bi do leta 2016 količina uranove rude močno upadla, po letu 2070 pa bo jedrska energija porabila več energije, kot jo bo sposobna proizvesti. Ta efekt se bo pojavil prej, če bo jedrska kapaciteta rasla.
Veriga jedrskega procesa emitira poleg CO2 tudi druge toplogredne pline – klorove in fluorove ogljikovodike in tudi SF6. Te emisije so, za razliko od CO2, količinsko težko določljive.

Focus, društvo za sonaraven razvoj
Maurerjeva 7
1000 Ljubljana
info@focus.si
O nas Dejavnosti Publikacije Aktualno Kaj lahko narediš ti