kazalo kontakt pridruži se nam povezave english
O nas Dejavnosti Publikacije Aktualno Kaj lahko narediš ti
Podnebne spremembe
Energija
 

Obnovljivi viri energije
Učinkovita raba energije
Jedrska energija
   Odpira nove probleme
   Ekonomika
   Ne rešuje podnebja
   Omejene zaloge urana
   Jedrski odpadki
   Jedrske nesreče
   Javno mnenje
   Primernost lokacij
   Varnost
   Učinki na zdravje
   Jedrski proces
   Zanimive povezave
Povezave

Mobilnost
Davčna reforma
Potrošništvo
Podnebje in razvoj

iskanje

v središču
utrinek
Prenosni računalniki porabijo le okoli 10% energije, ki jo potrebujejo namizni računalniki; porabijo manj namiznega prostora in so skoraj popolnoma tiha (nobene porabe energije za hrupen ventilator).
članstvo




5. Nerešeno vprašanje jedrskih odpadkov zapuščamo svojim potomcem.

Znanstveniki kljub milijonskim investicijam še niso odkrili zanesljive metode ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Reaktor s povprečno močjo letno proizvede 20 do 30 ton izrabljenega goriva, ki ostane radioaktivno še več sto tisoč let. Plutonij, ena najbolj znanih radioaktivnih snovi, nastaja, ko porabljeno uranovo gorivo iz jedrskih elektrarn predelujejo, da bi pridobili spet uporabni uran. Predelati ga je možno v gorivo mešanih oksidov (MOX), uporabijo pa ga lahko tudi za jedrsko orožje, zaradi česar pomeni grožnjo varnosti.
Zagovorniki jedrske energije upajo, da bo tehnologija prihodnosti zmanjšala količino jedrskega odpada, vendar pa zanesljivih dokazov o tem ni. Manjša količina odpadkov prav tako ne pomeni, da se bo zmanjšala toksičnost odpadkov, ki traja več sto tisoč let.
Radioaktivni odpadki so snovi, katerih uporaba ni več možna ali smiselna, njihova specifična aktivnost, to je aktivnost na enoto prostornine, pa presega zakonsko določeno mejo.
Radioaktivni odpadki lahko nastanejo v različnih agregatnih stanjih: plinastem, tekočem ali trdnem. Po aktivnosti jih delimo na nizko, srednje ali visoko radioaktivne. Glede na razpadni čas radioaktivnih izotopov, ki jih vsebujejo, jih delimo na kratkožive in dolgožive.
Radioaktivnost večine nizko in srednje radioaktivnih odpadkov upade na raven naravnega ozadja po približno 300 letih. Visoko radioaktivni odpadki nevarno sevajo več deset tisočletij.

Radioaktivne odpadke po aktivnosti delimo na nizko radioaktivne (NRAO), srednje radioaktivne (SRAO) in visoko radioaktivne odpadke (VRAO). Nizko in srednje radioaktivne odpadke dodatno razdelimo na tiste, ki vsebujejo znatnejše koncentracije alfa sevalcev in so zaradi tega večinoma dolgoživi, ter odpadke, ki vsebujejo v glavnem samo beta in gama sevalce z običajno krajšim razpadnim časom.

Nizko radioaktivni odpadki nastajajo med vzdrževalnimi deli. Sem spadajo zaščitna oblačila, oprema in orodje, ki je v uporabi v radiološko onesnaženih prostorih. Nanje sedajo drobni radioaktivni delci, ki so zdravju škodljivi, če pridejo v telo. Odpadke odvržejo v kovinske sode, katerih prostornino s pomočjo stiskalnic zmanjšajo. 
Manjši del RAO predstavljajo plinasti radioaktivni odpadki, ki jih elektrarne izpuščajo skozi dimnik. Dopustna količina izpustov naj ne bi bila prekoračena.  

Srednje radioaktivni odpadki so ostanki radioaktivnih nečistoč iz reaktorskega hladila jedrske elektrarne, ki se zbirajo v posebnih čistilnih filtrih. Prav tako jih odlagajo v kovinske sode.

Visoko radioaktivni odpadki so izrabljeno jedrsko gorivo ali ostanki po njegovi predelavi, ki niso namenjeni predelavi. Izrabljeno gorivo ali ostanki njegove predelave imajo zelo visoko radioaktivnost, vsebovani izotopi pa dolg razpadni čas, zato takšni odpadki ostajajo nevarni več deset tisočletij.

Focus, društvo za sonaraven razvoj
Maurerjeva 7
1000 Ljubljana
info@focus.si
O nas Dejavnosti Publikacije Aktualno Kaj lahko narediš ti