Vprašanja in odgovori o vseevropski kampanji Big Ask

Odgovori na najpogostejša vprašanja povezana z evropsko kampanjo Big Ask:

Zakaj se kampanja imenuje Big Ask?

Skozi kampanjo se ljudje po vsej Evropi sprašujemo ali naše vlade storijo dovolj za boj proti podnebnim spremembam. Big Ask (= velika zahteva) kampanje je, da se evropske vlade zavežejo k zavezujočim letnim zmanjšanjem emisij.

Kampanja vključuje tisoče ljudi po Evropi. Skozi akcije in različne dogodke spodbuja ljudi, da od svojih vlad zahtevajo ukrepanje v boju proti podnebnim spremembam.

Koliko držav sodeluje v kampanji?

17 nacionalnih organizacij Friends of the Earth Europe in z njimi povezanih organizacij se je kampanji že pridružilo ali pa podprlo njene zahteve: Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Velika Britanija, Finska, Nemčija, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Malta, Nizozemska, Škotska, Slovenija, Španija in Švedska.

Od kod navdih za vseevropsko kampanjo?

Britanska nacionalna organizacija Friends of the Earth je v zadnjih dveh letih izvajala kampanjo Big Ask. Skozi kampanjo je več kot 130.000 prebivalcev stopilo v kontakt s svojimi predstavniki v britanskem parlamentu in od njih zahtevalo zakon o podnebnih spremembah. Rezultat takšnega pritiska je bil predlog vlade za zakon, ki bo ob sprejetju zavezoval sedanjo in prihodnje vlade k zmanjšanju emisij na letni ravni (povprečno zmanjšanje v obdobju petih let).

Ti kratkoročni cilji so bistvenega pomena, saj britanski vladi do sedaj še ni uspelo zmanjšati emisij toplogrednih plinov, kljub že zastavljenemu dolgoročnemu cilju. Friends of the Earth so ocenili, da dolgoročni cilji niso dovolj, temveč so potrebni letni cilji zmanjšanja, da bi bila vsaka vlada odgovorna za dosego potrebnih ciljev. To bi preprečilo možnost odlašanja z ukrepi za boj proti podnebnim spremembam.

Problem, da vlade ne ukrepajo, je prisoten po vsej Evropi. Zelo uspešna kampanja v Veliki Britaniji je služila kot navdih za ostale skupine FoE, da so razvile idejo o vseevropski kampanji.

Thom Yorke, pevec rock skupine Radiohead, je bil zagovornik Big Ask kampanje že v Veliki Britaniji, sedaj pa podpira tudi evropsko kampanjo.

Zakaj zahteve po letnih ciljih?

Pomembno je, da se določijo dolgoročni cilji za zmanjšanje emisij v EU, vendar le kratkoročni cilji zagotavljajo, da bodo emisije v resnici zmanjšane, tako na ravni EU kot na sektorski ravni.

Kratkoročni cilji obvezujejo vsakokratne nosilce oblasti za dosego teh ciljev in pritiskajo nanje, da začnejo ukrepati. Pogostokrat se politiki na nacionalnih ravneh izogibajo sprejetju zakonodaje za boj proti podnebnim spremembam, ker se bojijo njenega učinka na njihove trenutne politične pozicije in popularnost med volilci ali pa se ne želijo soočiti s kratkoročnimi ekonomskimi učinki. Letni cilji jih zavezujejo k doseganju rezultatov in jim hkrati preprečujejo zvračanje krivde za nedoseganje ciljev na prejšnje vlade.

Kakšne dejavnosti se bodo odvijale po Evropi?

Kampanja poziva posameznike, da ukrepajo proti podnebnim spremembam z akcijami, katerih namen je ustvariti politični pritisk. Ljudje bodo od odločevalcev zahtevali ukrepanje po vsej Evropi – tako na nacionalnih ravneh, kot na ravni EU.

Ljudje bodo ukrepali z obiskovanjem svojih poslancev, podpisovanjem razglednic in peticij in organiziranjem lokalnih akcij. Organizacije bodo na nacionalnih ravneh organizirale koncerte, razstave in druge javne dogodke ter v nacionalne aktivnosti vključile lokalno prepoznavne osebnosti, da bi s tem izboljšale uspešnost informiranja in sodelovanja javnosti v kampanjah.

Kaj Big Ask zahteva na nacionalnih ravneh?

Po vsej Evropi Friends of the Earth in pridružene organizacije od nacionalnih vlad zahtevmo zaveze k letnim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov.

Organizacije zahtevamo sprejetje zakonov o podnebnih spremembah, ki bodo uzakonili letna zmanjšanja. Zaradi različnih političnih sistemov v državah članicah EU se posamezne nacionalne kampanje med seboj razlikujejo.

Kaj Big Ask zahteva na evropski ravni?

Naša ‘velika zahteva’ je, da se države članice EU obvežejo k letnim ciljem zmanjšanja emisij. Ta zmanjšanja morajo biti skladna s ciljem vsaj 30 % zmanjšanja emisij znotraj EU do leta 2020 ter 90 % zmanjšanja do leta 2050.

Kakor pri nacionalnih zakonih, ki vlade zavezujejo k letnim zmanjšanjem, Big Ask zahteva mehanizem na evropski ravni, ki bo države članice silil k doseganju letnih ciljev. Friends of the Earth in pridružene organizacije želimo, da bi Evropska komisija imela na voljo orodja, s katerimi lahko države članice prisili k doseganju letnih ciljev.

Evropska komisija je predstavila dva zakonodajna predloga, ki imata cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020. Prvi je predlog spremembe smernice o evropski shemi za trgovanje z emisijami [1], drugi pa t.i. delitev naporov, ki predlaga koliko mora vsaka posamezna država članica zmanjšati svoje emisije v netrgovalnem sektorju, da bo dosežen skupni evropski cilj [2].

Oba omenjena predloga vključujeta idejo o letnih zmanjšanjih emisij ter predvidevata pot linearnih letnih zmanjšanj. Vendar nobeden od predlogov ne ponuja specifičnega in neposrednega mehanizma za spremljanje izvajanja in doseganja ciljev, niti kazenskih določb za ukrepanje proti državam članicam v primeru, da le-te ne dosežejo ciljev. Še posebej šibek na tem področju je predlog delitve naporov. Predlog predvideva le poročanje držav članic o napredku.

Friends of the Earth in ostale organizacije se zavzemamo za spremembo teh predlogov tako, da bo Evropska komisija lahko ukrepala proti državam članicam z najstrožjimi možnimi orodji, vključno z neposrednimi sankcijami. Poročanje o zmanjšanju emisij držav članic bi moralo potekati hitreje ter se dogajati vsako leto. Ustanoviti bi bilo potrebno neodvisno agencijo, ki bi zbirala podatke o emisijah iz držav članic, spremljala napredek le-teh, lahko pa bi upravljala tudi sklad, v katerega bi se stekala sredstva zbrana skozi neposreden proces kaznovanja, ki ga predlaga FoE.

Za več informacij o tej temi si lahko preberete povzetek zahtev organizacije Friends of the Earth za boljšo strukturo skladnosti za evropske politike zmanjšanja emisij do leta 2020: www.thebigask.eu/background.

**************

[1] Predlog o spremembi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 275, 25.10.2003), ki naj bi izboljšal in razširil evropski sistem trgovanja z emisijami.

[2] Predlog odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o naporu držav članic za zmanjšanje njihovih emisij toplogrednih plinov za dosego zavez skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020.

Zakaj postavljamo zahteve tako na nacionalni kot evropski ravni? Kako obe ravni delujeta skupaj?

Dvo-nivojski pristop je najbolj učinkovit način za dosego pravno zavezujočih letnih ciljev zmanjšanja emisij: najbolj proaktivne države bodo sprejele zakone o podnebnih spremembah, nato pa bo EU od manj ambicioznih zahtevala, da storijo enako.

Letni cilji zmanjšanja emisij, ki jih bo določila EU, bodo posameznim državam članicam nakazovale smer, nacionalni zakoni pa bodo določili podrobnosti vseh ukrepov, ki jih bodo izvajale za dosego svojih ciljev.

Posamezne države bodo lahko sprejele strožje zaveze od zavez, predlaganih s strani EU, vendar bodo sankcionirane, če ne bodo dosegle ciljev določenih s strani EU.

Kaj se zgodi, če države ne sprejmejo letnih ciljev?

V okviru Big Ask modela, bi Evropska komisija proti državam članicam uvedla stroge kazni, če te ne bi dosegale svojih ciljev zmanjšanja emisij.

Zakaj morajo letna zmanjšanja emisij skupaj zadostovati za 30 % zmanjšanje emisij znotraj EU?

Znanstveniki opozarjajo, da je 30 % znižanje emisij do leta 2020 nujno. Tudi EU je priznala, da je to cilj, ki je potreben, da se dvig temperature omeji pod 2 °C.

Zaenkrat se je EU obvezala k enostranskemu cilju 20 % zmanjšanaja emisij do leta 2020 in cilju 30 %, če so si podobne cilje pripravljene zadati tudi druge razvite države ter če zadostne obveznosti sprejmejo tudi države v razvoju. 20 % cilj leži precej nižje od znanstveno potrebnega razpona 25 – 40 % znižanja emisij za razvite države, ki ga je podpirala EU in je bil dogovorjen v okviru podnebnih pogajanj Združenih narodov na Baliju, leta 2007. Celo ta razpon še vedno lahko pripelje do dviga globalne temperature za 2 – 2,4 °C.

Takojšnja postavitev 30 % cilja zmanjšanja emisij prinaša več ekonomskih koristi na dolgi rok, možnost novih delovnih mest ter spodbudo za tehnološki razvoj. Sternovo poročilo iz oktobra 2006 ocenjuje, da lahko stroški spopadanja s podnebnimi spremembami dosežejo 20 % BDP ali več. Nasprotno so stroški aktivnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, s katerimi bi preprečili najhujše posledice podnebnih sprememb, lahko omejeni le na 1 % globalnega BDP na leto [3]. V Evropi bi 20 % izboljšanje energetske učinkovitosti prineslo okoli milion novih delovnih mest. Enako velja za hitro rastoča gospodarstva in države v razvoju [4].

S številnimi študijami je bilo dokazano, da je 30 % zmanjšanje emisij do leta 2020 na trajnosten način mogoče [5].

************
[3] http://www.hm-treasury.gov.uk/independent_reviews/stern_review_economics_climate_change/stern_review_report.cfm

[4] Študija organizacije UNEP “Green Jobs: Can the Transition to Environmental Sustainability Spur New Kinds and Higher Levels of Employment?“, december 2007: http://www.unep.org/Documents.Multilingual/Default.asp?DocumentID=523&ArticleID=5717&l=en/

[5] Študija organizacije Greenpeace: Energy Revolution: A sustainable Pathway to a clean Energy Future for Europe. A European Energy Scenario for EU-25

http://www.greenpeace.org/raw/content/eu-unit/press-centre/reports/energy-revolution-a-sustaina.pdf

Zakaj je potrebno zmanjšanja doseči doma?

Pojem ‘zmanjšanje emisij doma’ se nanaša na zmanjšanje emisij, ki je posledica ukrepov za zmanjšanje znotraj Evrope, npr. z izboljšanjem energetske učinkovitosti in rabo trajnostnih, obnovljivih virov energije.

Trenutni predlog EU predvideva možnost doseganja zmanjšanja emisij tako s strani vlad kot industrije, s krediti pridobljenimi v projektih za zmanjšanje emisij izven EU. Pogosto je garancija, da bodo ti projekti res prinesli znižanja emisij, nezadostna. Prav tako so bili številni projekti, npr. projekti čistega razvoja (CDM), pogostokrat kritizirani s strani nevladnih organizacij, da povzročajo škodo lokalnemu prebivalstvu in okolju [6].

Big Ask zahteva 30 % znižanja emisij do leta 2020 doma, brez vključevanja kreditov iz zunanjih projektov v doseganje cilja. Znižanje emisij, ki je doseženo zunaj EU, mora biti cilju 30 % dodatno, dovoljeno pa samo, če je zagotovljeno, da projekti v resnici prinašajo znižanja emisij, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju in ne povzročajo družbenih ali okoljskih škod.

************
[6] http://www.oekoinstitut.de/oekodoc/622/2007-162-en.pdf

Zakaj smo se odločili kampanjo izvesti ravno zdaj?

Znanstveni dokazi so jasnejši kot kadarkoli prej, da je potrebno za boj proti podnebnim spremembam ukrepati nemudoma. Zaenkrat EU ni na poti k dosegu svojih ciljev za zmanjšanje emisij (npr. kjotskega cilja). To kaže na potrebo po novem pristopu, ki bo zagotovil, da bodo cilji, ki si jih postavimo, v resnici doseženi.

Kampanja Big Ask bo gradila na masovnem pritisku javnosti na politike, v času, ko je še mogoče doseči potrebna znižanja emisij, seveda v primeru, da začnemo takoj.

Kampanja sovpada z začetkom procesa sprejemanja ciljev EU in njenih držav članic za zmanjšanje emisij po letu 2012 (t.i. podnebno – energetski paket objavljen januarja 2008).

Več informacij najdete na www.bigask.eu.

Big Ask
Nagovor predsednika RS, dr. Danila Türka
Znanstveno in politično ozadje kampanje
Dogajanje v okviru Big Ask 
Odgovori političnih strank