Focus, društvo za sonaraven razvoj

Znanstveno in politično ozadje kampanje Big Ask

Znanstveniki so dokazali, da podnebne spremembe ogrožajo ljudi in okolje. Mednarodni panel za podnebne spremembe (IPCC) je v svojem četrtem poročilu o oceni stanja opozoril, da se lahko v primeru neukrepanja do konca tega stoletja temperatura dvigne za do 6.4 °C, kar bi imelo dramatične posledice svetovnih razsežnosti.

Mednarodna pogajanja v okviru ZN vstopajo v kritično fazo. EU mora zagotoviti, da bo dosežen dogovor o ambicioznih ciljih, vse države članice pa se morajo zavezati, da bodo te cilje v resnici izpolnile. Če potrebne politike ne bodo sprejete v naslednjih 3 – 5 letih, se bo možnost za dosego potrebnih zmanjšanj emisij toplogrednih plinov izredno zmanjšala.

Upoštevajoč trenutne podatke o emisijah EU ter njene trenutne energetske, industrijske in prometne politike, obstaja dvom, da bo mogoče doseči celo nezadostni 20 % evropski cilj za zmanjšanje emisij do leta 2020. Emisije v številnih evropskih državah še vedno naraščajo, EU pa ne dosega kjotskega cilja za zmanjšanje emisij za 8 % do leta 2012. Leta 2005 so bile skupne emisije 15 starih držav članic še vedno le 1,5 % pod ravnijo iz leta 1990. Ker je srednjeročni cilj postavljen za leto 2020, obenem pa ni obvezujoče zahteve za nenehna oz. letna zmanjšanja, bo politični pritisk za dosego zmanjšanj majhen.

Zato je skrajni čas, da začnemo z izvajanjem ambiciozne evropske podnebne kampanje, da bi tako dosegli potrebna zmanjšanja (vsaj 30 % doma) iz leta v leto v vseh državah članicah.

Odločevalci po evropskih državah in na ravni EU se zavedajo podnebnih sprememb in jih vse bolj vidijo kot priložnost. Le v nekaterih državah, kot npr. na Poljskem in Češkem, so podnebne spremembe precej nižje na politični agendi. Navkljub retoriki politikov o potrebi za ukrepanje pa nacionalne vlade v Evropi dajejo prednost drugim temam (zdravju, izobraževanju, terorizmu, gospodarski rasti). Zakonodaja in resnično ukrepanje manjkata, zato pa v večini držav članic emisije naraščajo.

Politiki na nacionalnih ravneh na splošno niso povsem prepričani, da je za boj proti podnebnim spremembam potrebna zakonodaja in se bojijo posledic uvajanja le-te na njihovo kratkoročno politično podporo ali kratkoročne gospodarske posledice. V skladu s tem je tudi stališče številnih nacionalnih vlad, da ena sama država ne more doseči potrebnih sprememb ter da zato ni potrebe po ukrepanju. Politična blokada za doseganje nenehnih zmanjšanj emisij tako torej leži v nesposobnosti odgovoriti na ta izziv na nacionalnih ravneh, kakor tudi neuspeh pri določitvi zadostnih zavezujočih ciljev na globalni in EU ravni.

V naslednjih letih bosta razprava o evropskem cilju zmanjšanja emisij po letu 2012 na mednarodni ravni ter ‘delitev bremena’ med državami članicami na ravni EU oblikovali nacionalne cilje držav članic. V kolikor države članice ne bodo vršile pritiska in zahtevale strožjih ciljev do leta 2020, se lahko zgodi, da bo EU ostala pri sprejetem in nezadostnem 20 % cilju. Še več: izkušnje kažejo, da postavitev srednje- ali dolgoročnega cilja ne prinese kratkoročnih zmanjšanj emisij. Npr. leta 1997 si je Velika Britanija zadala cilj zmanjšati emisije za 20 % do leta 2010, vendar so emisije kljub temu narasle. Znanost o podnebnih spremembah je jasna – štejejo kumulativne emisije, zato je bistvenega pomena, da se zagotovi letno zmanjšanje emisij. Za dosego tega cilja bo potreben pritisk na nacionalnih ravneh, kakor tudi na ravni EU.

Ozaveščenost javnosti

Prebivalci Evrope, pa tudi Slovenije, se sedaj že zavedajo problema podnebnih sprememb, saj se je v zadnjih letih raven ozaveščenosti javnosti o tem problemu močno povečala. Kljub temu v Sloveniji še vedno opažamo manj odzivanja in skrbi zaradi podnebnih sprememb v javnosti kot v nekaterih drugih, predvsem zahodno-evropskih, državah članicah EU. Kljub temu prebivalci v Sloveniji že čutijo posledice podnebnih sprememb skozi spremenjene vremenske vzorce, pogostejše in hujše ekstremne vremenske pojave, dvig cen energije itn. Problem še naprej ostaja ozaveščenost ljudi o vzrokih ter rešitvah, prav tako se ne zavedajo nujnosti ukrepanja. Ljudje so na splošno še vedno zadržani do sprememb svojih življenskih navad ter ne vedo, kaj lahko v boju proti podnebnim spremembam storijo kot posamezniki. V zahodni in severni Evropi prebivalci od svojih vlad zahtevajo rešitve, medtem ko tega v Sloveniji ne opažamo.

Zaradi povedanega smo se odločili, da se kampanji pridružimo tudi v Focusu in skozi le-to naslovimo omenjene izzive.