 |
 |
 |
|
 |
 |
 |
kazalo kontakt pridruži se nam povezave english |
|
|||
|
O nas Dejavnosti Publikacije Aktualno Kaj lahko narediš ti |
|
Programi Projekti Dogodki Akcije Spremljanje okoljskih politik |
Kampanj Cool products for a cool planet
Ukrepi za zmanjšanje emisij CO2 Kaj meniš o naši spletni strani? Trajnostna energija za trajnosten razvoj Jedrska energija
V stranišču in kopalnici ne uporabljajmo agresivnih čistil in sredstev za dezinfekcijo, pač pa raje naravna sredstva, kot so kis, limona ali sol. Ne uporabljajmo sredstev za odišavljenje WC školjke.
     |
|
Odgovori političnih strankODGOVORI POLITIČNIH STRANK NA NAŠA VPRAŠANJA… Darko Kranjc, SMS: Ali v Sloveniji delamo dovolj za učinkovit boj proti podnebnim spremembam? V Sloveniji ne naredimo dovolj za učinkovit boj proti podnebnim spremembam, vendar se je pri tem potrebno zavedati, da je res tudi to, da so za učinkovit boj potrebne večje in konkretnejše spremembe tako na nacionalnih, kot tudi na lokalnih, evropski in globalni ravni. Podnebne spremembe niso vprašanje ene same države, saj ne poznajo meja. Predvsem pa je potrebno poudariti, da je potrebno začeti uvajati spremembe v življenjskem slogu pri vsakem posamezniku, začenši s samimi seboj, da bi morale lokalne skupnosti iskati lokalne do okolja odgovorne rešitve, država pa tovrstno delovanje izdatneje podpirati in spodbujati, neodgovorno ravnanje pa sankcionirati. Seveda bi morala biti pri tem država za zgled in z nujnimi okolju prijaznimi spremembami v državni upravi narediti korak naprej. Sloveniji kot državi pa predvsem štejemo v slabo to, da kot predsedujoča EU ni izkoristila svojega položaja in močneje pritisnila v smeri sprejemanja bolj ambicioznih podnebnih ciljev in ni vztrajala pri boju proti podnebnim spremembam kot glavni temi političnega dnevnega reda našega predsedovanja. V SMS delimo prepričanje naših evropskih kolegov in kolegic iz vrst Evropske zelene stranke (EGP), katere polnopravna članica smo, da kljub napredku, ki ga je EU pokazala s podnebno-energetskim svežnjem, slednjemu manjka ambicioznosti in strožjih ciljev, da bi lahko resnično napovedali vojno podnebnim spremembam. Med očitnejšimi pomanjkljivostmi paketa, lansiranega pod slovenskim predsedovanjem EU, je prenizka stopnja za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje do leta 2020. Medtem ko so strokovnjaki Združenih narodov priporočili vsaj 25 do 40% znižanje izpustov do 2020, če se želimo izogniti najhujšemu, je v evropskem svežnju predvideno le do 20% znižanje izpustov. Prav tako je med večjimi pomanjkljivostmi svežnja to, da se ne ukvarja z vplivi kmetijskega sektorja na podnebne spremembe, ponovno pa bo potrebno tudi premisliti kako urediti sistem zunanjih kreditov za izpuste po letu 2012. Predlagan 20% delež pridobljene energije iz obnovljivih virov do leta 2020 vidimo kot napredek in pozitiven premik, čeravno menimo, da bi v Evropi, s tem pa seveda tudi v Sloveniji, ta delež lahko znašal v povprečju tudi 25%. Vsekakor pa gre za korak v pravo smer. Močno pa nasprotujemo vključitvi zavezujočega cilja uporabe 10% obnovljivih virov za transport, saj bo ta dosežen večinoma z agrogorivi, za katere pa je že komisar za okolje Stavros Dimas priznal, da že sedaj povzročajo velike okoljske in socialne težave, vključno z izsekovanjem gozdov in višanjem cen hrane. Pri transportnem sektorju je potrebno opozoriti tudi na strukturne neprimernosti, kot je na primer to, da se kar 55% strukturnih skladov EU za infrastrukturo namenja avtocestam in le 18% železniškemu prometu ter 8% za javni promet v mestih. Posledica tega je višanje izpustov v prometu, kar izničuje dosežke v drugih sektorjih. Ali smo naredili dovolj, da bi preprečili katastrofalne posledice podnebnih sprememb? Seveda ne, predvsem zato, ker smo si zatiskali oči pred podnebnimi spremembami kot takimi. Evropska zelena stranka (EGP) že več kot 15 let opozarja prav na to, vendar žal do nedavnega nihče ni resno jemal opozoril, pa tudi predlogov za preprečevanje podnebnih sprememb, s tem pa tudi njihovih posledic. Bolj kot v ad hoc sanacije moramo biti sedaj usmerjeni v prihodnost in nemudoma narediti vse kar lahko, da ne bo prihajalo do še večjih katastrof – za kaj takega pa moramo predvsem postaviti okolje in odgovoren odnos do slednjega v vse pore družbenega življenja in v vse politike, ki jih kot družba sprejemamo. Zakaj Slovenija še nima podnebnega zakona, ki bi predpisal ambiciozen cilj zmanjšanja emisij, letna zmanjšanja emisij v skladu z zastavljenim ciljem ter strog mehanizem spremljanja izvajanja in doseganja ciljev? Se sprašujemo tudi v SMS – Stranki mladih Slovenije. In ne le zakaj nimamo takega zakona, temveč tudi zakaj se v praksi izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji povečujejo. Prepričani smo, da zato ni nobenega opravičljivega izgovora, zato tudi ves čas opozarjamo in pozivamo tako vlado kot zakonodajno oblast, naj svoje lepe besede glede boja proti podnebnim spremembam, očitno namenjene zgolj božanju ušes bruseljskih kolegov, vendarle že uresničijo in naredijo nekaj konkretnega na tem področju. Prav tako se na primer sprašujemo, zakaj slovenske oblasti ne stimulirajo gradnjo pasivnih objektov in energetsko nevtralnih gradenj s kakšnimi spodbudami, zakaj se ne nagrajuje do okolja odgovornih podjetij, zakaj se ne načrtuje dolgoročno, zakaj se ne vlaga več v raziskave in razvoj na področju sončne energije, zakaj se ne poskrbi, da bi tovorni promet iz cest premaknili na železnico, in še je tovrstnih vprašanj… Ki na žalost ostajajo brez odgovora. Kako bo vaša stranka prispevala k boju proti podnebnim spremembam? Predvsem bo SMS – Stranka mladih Slovenije, ko bo ponovno v parlamentu, zahtevala odgovore na zgoraj zastavljena vprašanja, predlagala načine za njihovo razrešitev in ne bo podlegala pritiskom raznih lobijev pri njihovem uresničevanju. Nujno potrebno je, da končno že nekdo vztraja pri oblikovanju do okolja odgovornih politik na vseh področjih, brez nekakšnih kalkulacij v ozadju, in še pomembneje, vztraja pri njihovem uresničevanju. Čas ni več naš zaveznik, odločne in velike spremembe so potrebne že dolgo, sedaj pa so nujne. In SMS je stranka, ki se tega zaveda ter je pripravljena to tudi uresničevati. Ob tem pa bomo še naprej delovali na področju osveščanja širše javnosti in podpirali prizadevanja civilne družbe na področju zaščite okolja. Ključni ukrepi za boj proti podnebnim spremembam in za zaščito našega okolja so po našem mnenju ambiciozno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, na dolgi rok pa moramo kot družba stremeti k njihovi popolni nevtralizaciji. To predvsem pomeni nadomeščanje premoga in drugih »umazanih« virov energije s sončno energijo ter drugimi obnovljivimi viri, dramatično zmanjšanje avtomobilskih izpustov in radikalne spremembe v transportu. Prav tako to pomeni, da je potrebno doseči veliko transformacijo gospodarstva, ki mora postati bolj odgovorno do okolja. Transport je odgovoren za ogromen del izpustov toplogrednih plinov. Menimo da bo ključnega pomena oblikovanje novega koncepta transporta, mešanice oblik transporta, kjer je najpomembnejši javni prevoz. Poleg tega moramo tovornjake spraviti s cest, tovor pa prevažati predvsem po železnici. V Sloveniji bi se tako sedaj že res nujno morali odločiti in končno že urediti železniški promet in infrastrukturo tako, da bi lahko začeli to uresničevati. Poleg tega smo skupaj z EGP že v preteklosti vse države članice EU pozvali, da nemudoma uvedejo vse potrebne ukrepe za omejitev povišanja povprečne temperature za 2 stopinji Celzija glede na predindustrijsko obdobje, zlasti doseganje najmanj 25-40% znižanje izpustov toplogrednih plinov s strani industrializiranih držav do leta 2020. Na nivoju EU je nadalje potrebno sprejeti notranje politike za znižanje izpustov toplogrednih plinov za najmanj 30% do leta 2020 in najmanj za 90% do leta 2050 v primerjavi z baznim letom 1990, in za dosego tega cilja uvesti tudi primerne sankcije, lahko finančne, za države, ki tega ne bodo dosegale. Države smo tudi pozvali, da se kot najnujnejšo prioriteto uvede ukrepe za varčevanje energije in doseže najmanj 20-25% privarčevane primarne energije in da se v svojih energetskih in podnebnih strategijah posebej posvetijo reševanju problema transportnega sektorja, ki je 96% še vedno odvisen od nafte in hkrati prispeva kar 30% vseh izpustov toplogrednih plinov v ozračje. Ob tem naš poziv zajema tudi določitev nacionalnih ciljev za količine energije iz obnovljivih virov po posameznih sektorjih, zlasti za elektriko, gretje in ohlajanje ter zagotovitev dostopa do energetskih trgov novim akterjem, ki bi lahko predstavili nove tehnologije in decentralizirano proizvodnjo energije. Na evropski ravni se mora med drugim še uvesti označevanje dobrin, ki bo potrošnikom jasno pokazalo, kakšen učinek ima dobrina na okolje v svojem življenjskem ciklu, potrebno pa je tudi priznati, da jedrska energija ni rešitev za globalne podnebne probleme ter vzpostaviti Sklad za podnebne spremembe. Tem stališčem bomo v SMS zvesto sledili, ob vrnitvi v parlament, pa nanje redno opozarjali, zahtevali njihovo uresničevanje in s konkretnimi predlogi poskrbeli, da se na že doslej posredovanih pozivih, prošnjah in pobudah ne bo nabiral prah. Gregor Golobič, ZARES: V stranki Zares nas veseli, da problem podnebnih sprememb postavljate tako visoko. Takšno stališče je stalnica naših programskih dokumentov in vsakodnevnih prizadevanj. Vabim vas, da se z njimi – tudi s konkretnimi pobudami, ki jih ni malo - seznanite na naši spletni strani www.zares.si. Prav tako smo temu vprašanju namenili posebno pozornost v vprašalniku (ki je sicer tudi na spletu – mimogrede: pri tem poglavju smo kot poseben zunanji vir dragocenih informacij o tematiki navedli poleg Umanoterine tudi spletno stran www.focus.si), ki smo ga ravno prejšnji teden poslali na praktično vsa (628.000) slovenskih gospodinjstev. Z željo po uspehu pri prizadevaniih za skupne cilje vas lepo pozdravljam. Pavel Brglez, DESUS: K skrbi za odgovoren odnosu do okolja nas zavezuje že program stranke (vabimo vas, da si ga ogledate na Vsekakor se bomo zavestno vključili v vsa strokovna podprta prizadevanja in z mobilizacijo političnega pritiska podprli vse okoljske projekte. Vedno bomo pristopili k skrajnim aktivnostim saj se zavedamo, da je na tem področju le z najširšo podporo mogoče kaj spremeniti na bolje. Zvonko Černač, in Dr. Žiga Turk, SDS: Nikoli ne smemo biti zadovoljni z ravnijo skrbi za okolje in varovanje narave. Boj proti podnebnim spremembam je izziv za vse človeštvo. V okviru predsedovanja svetu EU je Slovenija obranila ambicioznost ciljev na tem področju in vprašanje izpostavljala tudi v dialogu z drugimi državami kot so Rusija, ZDA in Kitajska. V času slovenskega predsedovanja je bil sprejet strateški energetski tehnološki načrt, sprejeti so bili trajnostni kriteriji za rabo biogoriv, naslovljen problem "puščanja" CO2 (carbon leakage) in izdelani kriteriji za delitev bremen pri doseganju ciljev 20-20-20 med članicami EU. Slovenija je trajnostni razvoj zapisala kot osnovno premiso v Strategiji razvoja Slovenije. Podrobnejše strategije, npr. Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih so skladne s temi izhodišči, saj velika večina projektov (po vrednosti) vodi v smeri nizkoogljične Slovenije. Npr. gradnja hidroelektrarn, modernizacija železnic in lociranje gospodarskih središč v regije … Slovenija je sprejela program ukrepov za varčno rabo energije na vseh področjih. Politika varčne rabe mora priti v zavest slehernega posameznika. To zavest je potrebno spodbujati na različne načine, tudi s simboličnimi dejanji kot je bila npr. razdelitev varčnih žarnic vsakemu gospodinjstvu pred letom dni. Energetsko prenovo stavb in učinkovito rabo energije v njih spodbuja z nepovratnimi sredstvi in ugodnimi posojili Ekosklad, ki je pred kratkim uspešno zaključil prvi postopek spodbujanja gradnje pasivnih hiš. Ključen za boj proti podnebnim spremembam je razvoj novih tehnologij. Vlada je ustanovila Svet za konkurenčnost in Razvojne skupine, ki oblikujejo prioritete tehnološkega razvoja. Energetika in podnebne spremembe so horizontalna prioriteta za vse skupine. Služba vlade za razvoj je predstavila študijo scenarijev razvoja Slovenije do leta 2035 v luči podnebnih sprememb. Prav tako smo predstavili študijo o vlaganju v te tehnologije v Sloveniji. Tehničnih sredstev, da bi preprečili močne vetrove, nalive in točo nimamo. Tudi če vse človeštvo danes začne odločno zmanjševati izpuste CO2 nimamo nobenih zagotovil, da se ekstremni vremenski pojavi ne bi vseeno ponavljali. Dolga leta smo gradili tudi na nespametnih mestih, nesolidno izvajali nekatera gradbena dela in uporabljali slabe materiale. Premalo spoštovanja do sil narave smo kazali na vseh ravneh. Malo ljudi svoje premoženje zavaruje, raba protitočnih mrež je izjema, ne pravilo. Po bitki je lahko biti general - država in občine bi morale biti strožje ko gre za izdajo gradbenih dovoljenj na neprimernih lokacijah; skozi Gradbene centre npr. bi lahko razširjala znanje o tem, kako graditi bolj solidno; lahko bi subvencionirala ali drugače spodbujala zavarovanje, da se vzpostavi ta navada; preveriti bo treba, ali je potrebna poostritev tehničnih predpisov v zvezi s pričakovanimi hitrostmi vetra, višinami vod … ali pa je šlo za nespoštovanje obstoječih predpisov; vprašanje je, ali naj se država ukvarja z nadzorom gradbenih del na zasebnih objektih, ali pa naj to kontrolo opravi npr. zavarovalnica, ko določa premije. V zvezi z ukrepi na področju kmetijstva bo potrebno tudi v bodoče izvajati ukrepe, ki jih določa Strategija prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam. Zakaj Slovenija še nima podnebnega zakona, ki bi predpisal ambiciozen cilj zmanjšanja emisij, letna zmanjšanja emisij v skladu z zastavljenim ciljem ter strog mehanizem spremljanja izvajanja in doseganja ciljev? Ker se emisij ne zmanjšuje z zakoni ampak s tehničnimi in finančnimi ukrepi. Slovenija za globalno podnebje ne more narediti nič. Mora pa na čim cenejši način izpolniti Evropske zaveze v zvezi s cilji 20-20-20. Tehnični ukrepi se izvajajo, npr. v okviru dejavnosti Ekosklada, tudi v okviru Resolucije. Davčno in finančno se kupujejo pravice za izpuste CO2, glavni ukrepi pa pridejo, ko bo poznan evropski okvir. Kako bo vaša stranka prispevala k boju proti podnebnim spremembam? V SDS podnebne spremembe vidimo predvsem kot priložnost za razvoj. Dejstvo je, da je treba rešitve iskati v novih tehnologijah, tako za učinkovito rabo energije kot tudi na področju energetike. Spremeniti je potrebno tudi vrednote in celoten vzorec razvoja v smeri izdelkov, ki imajo veliko znanja, veliko dodane vrednosti, pa malo vgrajene energije in materialov. Temu je namenjen Svet za konkurenčnost, temu je namenjena tudi posebna pozornost, ki jo v SDS namenjamo kreativnim industrijam. Sicer pa v SDS vidimo boj proti podnebnim spremembam kot enega od ključnih dejavnikov prihodnjega razvoja Slovenije in kot nekaj, kar ni sektorski problem, ampak rdeča nit programa. Bistvo tega programa je v iskanju ravnotežja med gospodarskim razvojem in znanjem ter skrbjo za ljudi in za okolje. Konkretne zaveza iz programa pa so:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
