kazalo kontakt pridruži se nam povezave english
O nas Dejavnosti Publikacije Aktualno Kaj lahko narediš ti
Podnebne spremembe
Energija
Mobilnost
Davčna reforma
 

Kaj je?
V Evropi
Zelena naročila
Povezave

Potrošništvo
Podnebje in razvoj

iskanje

v središču
utrinek

Naprave, ki jih trenutno ne potrebujemo, popolnoma izključimo. Televizor, mikrovalovna pečica in še kakšen gospodinjski aparat v stanju pripravljenosti (stand-by) porabijo skoraj toliko elektrike, kot če bi bili vklopljeni.

članstvo




Kaj je zelena javnofinančna reforma?

Zelena javnofinančna reforma

Reforma javnofinančnega sistema v smeri, ki bi stimulirala vzdržno obnašanje tako proizvajalcev kot potrošnikov, je ena od pogosto navajnih rešitev za zgoraj opisane izzive degradacije okolja zaradi nepravilnih signalov trga. Namen zelene javnofinančne reforme je rešiti opisani problem s prerazporeditvijo davčnih obremenitev iz dela na naravne vire in z reformo politike subvencioniranja. Izraz zelena javnofinančna reforma se torej uporablja za reformo, ki vsebuje prenos davčnega bremena iz davkov na delo na davke na okolje, t.j. na uporabo energije ali drugih virov in surovin, okoljsko nevarnih substanc in izdelkov. Reforma obenem vključuje ukinitev okolju škodljivih subvencij in drugih spremljajočih ukrepov (ukrepi, ki omejujejo nezaželjene socialne učinke, politiko energetske učinkovitost, davčne spodbude za zaščito okolja idr.). S pomočjo zelene javnofinančne reforme je mogoče spremeniti smer razvoja v razvoj, ki upošteva načela trajnostnega razvoja oziroma postaviti temelje za tržno delovanje v smeri trajnostnega razvoja.

Davek je »zelen«, če zmanjšuje rabo okolju škodljivih proizvodov ali spremeni obnašanje v okolju prijazno smer.

Značilnosti zelene javnofinančne reforme
Fiskalna nevtralnost: Bistvena značilnost zelene javnofinančne reforme je fiskalna nevtralnost. Pomembno je, da uvedba novih okoljskih davkov kot del zelene javnofinančne reforme ne vodi k splošnemu povečanju davkov, ampak se davčno breme le prerazdeli. Torej se morajo drugi davki, kot npr. davek na delo, istočasno zmanjšati oz. prihodki od novih okoljskih davkov se morajo uporabiti za zmanjšanje davkov na delo. Takšna javnofinančna reforma bo imela za posledico cenejše delo, kar bo omogočilo bolj trajnostno obnašanje na nekaterih področjih - cena dela je namreč pogosto ovira za uvedbo bolj trajnostnih načinov odlaganja odpadkov, organizacije proizvodnje ter potrošnje.
Omejeno 'recikliranje' okoljskih davkov: Naslednja značilnost zelene javnofinančne reforme je omejeno »recikliranje« okoljskih prihodkov, kar v bistvu omogoča fiskalno nevtralnost. Koristno je, da se del prihodkov iz naslova okoljskih davkov uporabi za promocijo okolju prijaznih izdelkov ali načinov obnašanja. Toda če so vsi prihodki uporabljeni za takšne namene, ne gre za zeleno javnofinančno reformo, ker prihodki ne ostanejo za pokritje zmanjšanja davka na dohodek in socialnih dajatev delodajalcev. V takšnem primeru bi okoljski davki povečali davčno breme, kar lahko škodi konkurenčnosti in distribuciji dohodka. Zato je zelo pomembno, da se okoljski prihodki ne uporabijo za podpiranje trajnostnega razvoja v celoti (t.j. da se ne »reciklirajo« v celoti), temveč le v omejenem obsegu.
Višina okoljskih davkov: Tretja bistvena značilnost zelene javnofinančne reforme je ta, da višina okoljskih davkov ne sme biti odvisna od izračuna vrednosti eksternih stroškov (t.j. stroškov, ki jih trg ne vključi v ceno proizvoda). Vrednost ekstrenih stroškov lahko predstavlja neke vrste vodilo, vendar bo višina davka morala biti določena na podlagi politične odločitve, postavljajoč specifične okoljske cilje in odločujoč se o zamenjavi določenih izdelkov ali spreminjanju določenega obnašanja. Ko je politična odločitev sprejeta, lahko sledi ocena »davčne tehtnice«: kako visok mora biti davek, da bo bistveno spremenil tržno obnašanje v korist trajnostnemu razvoju.

Okoljski, socialni in ekonomski učinki zelene javnofinančne reforme
Primarni cilj zelene javnofinančne reforme je zmanjšanje negativnih učinkov človekove dejavnosti na okolje. Okoljski davki so pomembno orodje za premik k bolj trajnostnemu obnašanju. Vsakič, ko je potrošnik (ali podjetje) primoran plačati okoljski davek, je stimuliran k temu, da se plačilu izogne in torej poseže po bolj okolju prijaznem izdelku (seveda morajo biti potrošniki in podjetja pravilno obveščeni o okoljskih davkih in prednostih okolju prijaznejših izdelkov). Okoljski davki imajo pozitivne učinke na okolje tudi zaradi tega, ker spodbujajo inovativnost in učinkovitost.
1. Dvojna dividenda
Če je zelena javnofinančna reforma oblikovana v skladu s fiskalno nevtralnostjo (končno davčno breme in raven javnih izdatkov ostaneta nespremenjena), ne bo škodovala konkurenčnosti industrije in zaposlenosti. Pogosto bo celo povečala stopnjo zaposlenosti. Temu rečemo »dvojna dividenda«: bistveno izboljšanje okolja, zaradi internalizacije eksternih stroškov, in priložnost za zmanjšanje davkov na delo in porast zaposlenosti. Izboljšave v okolju ne dosežemo kot rezultat povišanih davkov, ampak kot rezultat vzpodbud proizvajalcem in potrošnikom, da spremenijo svoj način proizvodnje in potrošnje ter da varčujejo z energijo in drugimi vložki.
2. Povečanje učinkovitosti celotnega javnofinančnega sistema
Zelena javnofinančna reforma lahko nudi priložnost za večjo reformo javnofinančnega sistema, s tem, da ga modernizira in ga naredi bolj učinkovitega. Na Švedskem, Danskem, Nizozemskem in v Nemčiji zeleno javnofinančno reformo že dolgo časa izvajajo. Javnofinančni sistem ponavadi postane bolj prijazen za razvoj podjetništva. Države, v katerih je neplačevanje davkov pogost pojav, lahko izkoristijo zeleno javnofinančno reformo za zmanjšanje davkov na delo in povečanje posrednih davkov, katerim se je težje izogniti. V nekaterih primerih lahko okoljski davki dovolijo zmanjšanje obsega administrativnih pravil in tako zagotovijo prihranek administrativnih stroškov. Npr. veliko lažje je promovirati energijsko učinkovite avtomobile z dražjim bencinom kot pa vzpostaviti administrativne omejitve rabe goriv.
3. Dvig konkurenčnosti industrije
Večkrat je slišati trditve, da zelena javnofinančna reforma škodi konkurenčnosti industrije. Argument sloni na domnevi, da bodo okoljski davki vedno del povišanja davkov, vendar je ta domneva napačna. Kot je že zgoraj navedeno je ena glavnih značilnost zelene javnofinančne reforme fiskalna nevtralnost. Prihodki od novih okoljskih davkov se uporabijo za zmanjšanje drugih davkov, predvsem davkov na delo. Celotna operacija je nevtralna (s stališča prihodkov). Davčna osnova se premakne tako, da pridobita tako okolje kot zaposlenost. Evropske države z najbolj napredno zeleno javnofinančno reformo (Švedska, Danska, Nizozemska, Nemčija) so to načelo spoštovale. Načelo je obenem zelo pomembno za sprejemanje reforme s strani javnosti. Čeprav podjetništvo kot celota ne bo na izgubi zaradi zelene javnofinančne reforme, lahko premiki davkov oblikujejo »zmagovalce« (v delovno intenzivnih panogah) in »poražence« (v energetsko intenzivnih panogah). Energetsko intenzivni sektorji lahko utrpijo nekaj izgub na strani prihodkov na kratek rok. Toda gledano na dolgi rok, bo povečanje energetske učinkovitosti stroškovno učinkovito. Srednjeročno bodo višje cene energije spodbujale industrijo k izboljšanju energetske učinkovitosti. Visoki okoljski davki lahko tako vodijo tudi k visoki ravni industrijske konkurenčnosti. Industrija je prisiljena k zmanjšani rabi energije in surovin in na splošno k racionalizaciji njihovega sistema proizvodnje. Primerjalne študije kažejo, da imajo nekatere države z visokimi stopnjami okoljskih davkov tudi najbolj konkurenčno gospodarstvo (predvsem industrijo). Vsi sektorji, katerih prihranki na socialnih prispevkih bodo večji od stroškov energetskih davkov, bodo z zeleno javnofinančno reformo pridobili.
4. Učinek na razdelitev dohodkov
Zelena javnofinančna reforma ima lahko učinke na delitev dohodkov. Obstajajo strahovi, da bi zelena javnofinančna reforma prinesla negativne učinke za gospodinjstva zaradi npr. višjih računov za električno energijo, kar lahko zmanjša njihovo kupno moč. Če zelena javnofinančna reforma ni kombinirana z ukrepi za preprečitev negativnih učinkov, je strah lahko utemeljen. Pomembno je, da okoljska politika ne ustvari nezaželjenih stranskih socialnih učinkov. Dobro zastavljena politika lahko prepreči vse potencialne negativne učinke na razdelitev dohodkov. Pred uvedbo zelene javnofinančne reforme je pomembno, da se preučijo učinki reforme na socialnem področju – učinki so lahko različni iz države v državo.
Ni lahko zasnovati javnofinančne reforme, ki bi imela povsem nevtralen učinek na delitev dobička, poleg tega lahko to naredi reformo težko razložljivo javnosti. V praksi to pomeni, da se v nekaterih primerih ni možno izogniti nekaterim spremembam v socialnih transferjih. Obstaja nekaj načinov, kako se izogniti problemom pri razdelitvi dohodkov. Priporočljivi sta predvsem naslednja ukrepa:
• zmanjšanje prispevkov za socialno varnost enakomerno za zaposlene in delodajalce, kot so to storili v Nemčiji. Ta opcija ponuja prednost kompenzacije obeh skupin, kar prinaša več soglasja. Pomaga lahko zmanjšati nezaposlenost, zaradi nižjih stroškov dela za delodajalce, obenem pa delavcem nadomešča izgubo zaradi višjih računov za energijo.
• zmanjšanje prispevkov za socialno varnost za nižje plače (kot v Nemčiji). To nadomešča disproporcialni učinek davka na energijo, ki ga ta lahko ima na gospodinjstva z nižjimi dohodki. Priporočeni so še zmanjšanje davka na dohodek, stanovanjske ugodnosti, ali »zeleni kuponi« za gospodinjstva, raje kot izjeme med davčnimi zavezanci. Spodbude za varčevanje z energijo morajo ostati, vključno s spodbudami za potrošnike z zelo nizko porabo.
5. Promocija čistejše tehnologije in novi trgi
Zelena javnofinančna reforma sili podjetja k investiranju v čistejšo tehnologijo, da lahko prihranijo na davku na energijo. Z varčno rabo energije bo industrija na koncu koncev ne samo prihranila na davkih, vendar tudi na porabi energije. Celotni računi za energijo se torej lahko na dolgi rok zmanjšajo. Z usmerjanjem denarja v raziskave in razvoj se veča konkurenčnost podjetij na srednji in dolgi rok. Raziskave in razvoj spodbujajo inovativnost, kar na koncu veča konkurenčnost podjetij in izdelkov.

Orodja zelene javnofinančne reforme
Za izpeljavo zelene javnofinančne reforme je na voljo veliko orodij. Na tem mestu je navedenih le nekaj najbolj uporabljanih.
Okoljske investicije se lahko spodbujajo tudi z davčnimi spodbudami (davčne olajšave, davčna povračila).
Okoljski programi podpirajo raziskave in razvoj v čiste tehnologije in instrumente za učinkovito rabo energije.
Diferenciacija davkov je dobro orodje za prioritiziranje čistih izdelkov nad tradicionalnimi.
Odstranitev okolju škodljivih subvencij prinaša še eno dvojno dividendo: medtem, ko povečuje ekonomsko učinkovitost (zaradi odpravljenih motenj na trgu), pomaga k izboljšanju okolja. Nekatere okolju škodljive subvencije morajo biti reformirane, ker bi njihova popolna ukinitev povzročila prevelike motnje na trgu. Take so npr. subvencije v kmetijstvu. Prihodki, ki se prihranijo z ukinitvijo okolju škodljivih subvencij, se lahko uporabijo za financiranje okoljskih programov, kar pripomore k vzdrževanju fiskalne nevtralnosti. Okoljski programi in investiranje v le-te, pospešujejo okoljske učinke zelene javnofinančne reforme.

Ukrepi za blaženje nezaželjenih učinkov zelene javnofinančne reforme
Evropske vlade, ki so uvedle zeleno javnofinančno reformo, so obenem uvedle tudi ukrepe, ki bi blažili učinke zelene javnofinančne reforme, predvsem za potencialne kratkoročne izgube konkurenčnosti za energetsko intenzivno industrijo. Obstaja veliko potencialnih ukrepov:
Davčne olajšave: Vse vlade, ki so uvedle zeleno javnofinančno reformo, so ponudile zelo visoke davčne olajšave energetsko intenzivnim industrijam. To zna biti nujno, predvsem v času tranzicije, da se izogne prenos težke industrije v druge države, kar ne bi koristilo okolju. Vendar je bistvenega pomena, da se davčne olajšave ponudijo le tistim, ki se trdno obvežejo k zmanjšanju rabe energije ali onesnaževanja. Davčne olajšave naj bodo ponujene samo industrijam, ki resnično trpijo zaradi problemov konkurence.
Postopno uvajanje zelene javnofinančne reforme: Zgodnje obveščanje o spremenjeni javnofinančni politiki je obvezno, da se podjetja lahko prilagodijo in investirajo v nove tehnologije. Konsistentnost politike je prav tako zelo pomembna. Vse države, ki so uvedle zeleno javnofinančno reformo, so jo uvajale po fazah, pogosto z letnim povišanjem davkov skozi planirano obdobje.
Politike regionalnih pomoči
: Te lahko pomagajo regijam, ki imajo visoko koncentracijo energetsko intenzivne industrije. Davčne spodbude za raziskave in razvoj lahko tem industrijam pomagajo investirati v čistejše tehnologije. Skladi za okolju škodljive subvencije bi morali biti preusmerjeni v ekonomske in socialne programe prizadetih regij (npr. premogovniki...).

Focus, društvo za sonaraven razvoj
Maurerjeva 7
1000 Ljubljana
info@focus.si
O nas Dejavnosti Publikacije Aktualno Kaj lahko narediš ti