sončna energija | biomasa | geotermalna | vodna energija | energija vetra | toplotne črpalke | OVE v Sloveniji
energija
zakaj OVE
vrste OVE
financiranje OVE
primeri dobre prakse
aktualno
povezave
kontakt
 

Biomasa

Biomaso predstavljajo les, trave, energetske rastline, rastlinska olja ipd. Okrog 7 - 10% osnovnih energetskih potreb na svetu zadostimo z lesno biomaso, ki obsega predvsem naravni les:

  • les iz gozda (hlodi, vejevje, grmovje ipd.) 
  • lesne odpadke iz industrije (odpadni kosi, žagovina, lubje in odpadni proizvodi iz lesa, kot so gajbice, palete ipd). 

Z lesno biomaso v prvi vrsti pridobivamo toploto, ki jo nato lahko uporabimo za ogrevanje ali pa tudi za proizvodnjo električne energije.

Tehnologije

Peč na polena, peč za kurjenje s sekanci in peč na pelete so trenutno najbolj uporabljane tehnologije za izrabo lesne biomase.

Peč na polena

Marsikatero gospodinjstvo uporablja sodobne peči na polena, ki z dodatnim vpihavanjem zraka omogočajo veliko boljše izkoristke oz. izgorevanje, sistem avtomatskega »padanja« polen v kurišče pa omogoča celodnevno avtonomijo delovanja. Za sodobne peči je značilno, da omogočajo popolno zgorevanje lesa tudi pri nižjih obremenitvah. To so dosegli z ločitvijo zgorevalnega prostora na primarnega in sekundarnega. V primarnem poteka sušenje in uplinjanje lesa, v sekundarnem pa zgorevajo nastali lesni plini. S tem se zniža onesnaženje in doseže izkoristek 90% in več. Za prisilno dovajanje zraka skrbi ventilator.

Dovajanje svežega zraka v gorišče je elektronsko uravnavano, kar zagotavlja optimalno zgorevanje. Še dodatno izboljšavo dosežemo, če k peči priključimo zalogovnik tople vode. Dodatna avtomatika v zalogovnik (hranilnik toplote) preusmerja višek toplote, to pa iz njega črpamo v času, ko v peči ne gori več. Pri takšnem sistemu običajno zadostuje nalaganje drv v peč enkrat dnevno.

Polena oz. cepanice se v kotlih uporabljajo v dolžinah 30, 50, 100 ali celo 120 cm. Za doseganje dobre kakovosti je potrebno 2-letno skladiščenje v suhem prostoru, s čimer znižamo vsebnost vode pod 20%.

B_polena.jpg   polenax.jpg

Peč za kurjenje s sekanci

Da bi dosegli boljše oz. hitrejše vplinjenje lesa se les zmelje na velikost lesnih sekancev. To tudi omogoča, da se prek polžev ali hidravličnih sistemov les avtomatsko transportira v kurišče. Za uravnavanje transporta skrbi elektronika. Le na vsakih nekaj tednov je potrebno napolniti skladišče oz. zalogovnik. Elektronika potem poskrbi, da se proces kurjenja dogaja glede na to, kakšna je zunanja temperatura in kakšno temperaturo želimo imeti v prostorih.

Skoraj vse, vključno s čiščenjem kotla, lahko poteka avtomatsko. Samo polnjenje zalogovnika in odstranjevanje pepela, ki ga je potrebno odstraniti vsakih nekaj tednov, zahteva ročno delo. Iz skladišča se lesni sekanci s pomočjo zbirne naprave ter dozirnega polža dovajajo v kotel. Kotlovska naprava je opremljena tudi z varnostnim sistemom, ki preprečuje gorenje nazaj v smeri zalogovnika za sekance.

Z neprekinjenim dovodom goriva in nadzorovanim dotokom zraka se trajno zagotovi odličen izkoristek in prilagajanje procesa zgorevanja dejanskim potrebam po toploti. Najnovejši sistemi delujejo z elektronsko regulacijo, ki nadzoruje tako zgorevanje, kakor tudi razdelitev toplote. Dodatna oprema, ki omogoča samodejne postopke za vžig, čiščenje toplotnega prenosnika in iznos pepela, postaja na sedanjem stanju razvoja že standard.

Sekanci so strojno drobljen les za samodejno obratovanje sodobnih kotlovskih naprav. Za obratovanje majhnih kotlov so potrebni drobnejši sekanci do velikosti okrog 3 cm z vsebnostjo vode največ okrog 30%. Za tovrstno gorivo je potreben nakup sekalnika oziroma možnost najema storitev pri lastniku sekalnika.

04192.jpg  stiepky.jpg

Peč za kurjenje s peleti

Največja slabost lesnih sekancev je v tem, da tako skladišče kot zalogovnik zahtevata relativno veliko prostora – precej več kot kotli na plin ali kurilno olje. Zato se v zadnjem času v enodružinskih hišah bolj uveljavljajo lesni peleti, ki so ne le veliko bolj kompaktni od sekancev temveč tudi veliko bolj homogeno gorivo. Mogoče jih je kupiti v 20 – 50 kg vrečah ali pa jih naročiti tako kot kurilno olje – tovornjak, cisterna jih dostavi na dom in po cevi spusti naročeno količino v skladišče.

Kotel na pelete deluje podobno kot kotel na lesne sekance. V primerjavi s sekanci je ta tehnologija znatno dražja, je pa še bolj čista, predvsem pa potrebujemo manj prostora za skladiščenje peletov. Peleti so namreč močno stisnjeni, predhodno zmleti, lesni ostanki (predvsem iz lesnih tovarn), zelo izenačeni in suhi, zato je njihova kurilna vrednost znatno večja. V primerjavi s sekanci je potrebno za pelete štirikrat manj prostora. Kurjenje s peleti je možno že v pečeh z močjo od 5 kW naprej in so torej primerni razen za centralno tudi za ogrevanje posameznih prostorov ali etaž.

heizpelet.jpg   pelletyy.jpg

Prednosti in slabosti

Prednosti izkoriščanja lesne biomase:

  • je obnovljiv vir energije, 
  • prispeva k čiščenju gozdov, 
  • zmanjšuje emisije CO2 in SO2, 
  • zmanjšuje uvozno odvisnost, 
  • zagotavlja razvoj podeželja, 
  • odpira nova delovna mesta.

Slabosti izkoriščanja lesne biomase je visoka cena tehnologije za izrabo lesne biomase. To slabost je trenutno mogoče premostiti s pomočjo ugodnih kreditov ali pridobivanja nepovratnih sredstev (glej področje Financiranje OVE).

Referenčni primer dobre prakse

Izraba biogoriv v Didziasalis

Leta 1999 je švedska agencija za energijo (STEM) izpeljala projekt izrabe biogoriv v Ignalini. Ignalinski regionalni svet je želel projekt replicirati v Didziasalisu. Želeli so zmanjšati rabo težkih fosilnih goriv, promovirati rabo biogoriv kot npr. biomaso in ustvariti nova lokalna delovna mesta. V okviru projekta je bila zgrajena nova kotlovnica blizu naselja. Nova enota je bila načrtovana za izrabo biogoriv in proizvodnjo toplote in tople vode. Distribucijska mreža je bila deloma obnovljena in 43 novih podpostaj je bilo inštaliranih v zgradbah. Letna proizvodnja toplote je ocenjena na 16.000 MWh, od katerih je 14.500 MWh proizvedenih iz biomase in 1.500 MWh iz fosilnih goriv. Izolacija novih cevi in nadomestitev novih podpostaj prispeva tudi k varčevanju z energijo. Ocenjujejo, da je prihranek 10.000 MWh/leto, kar je skoraj 40%.



 
sončna energija | biomasa | geotermalna | vodna energija | energija vetra | toplotne črpalke | OVE v Sloveniji